Andrej Logvin, oblikovalska razstava

Andrej Logvin se je rodil leta 1964 v Ipatovu v Rusiji. Leta 1987 je diplomiral na umetniški akademiji v Moskvi, nato se je pridružil oblikovalskemu studiu Zveze ruskih umetnikov. Leta 1989 je postal umetniški direktor pri založbi IMA-Press v Moskvi. Leta 1992 se je osamosvojil in ustanovil oblikovalsko skupino Logvindesign. Od leta 1999 je član Ruske akademije grafičnega oblikovanja. Na mednarodnih oblikovalskih tekmovanjih je prejel mnogo nagrad: najvišjo nagrado zlata čebela na 1. bienalu plakata v Moskvi leta 1992, nagrado kritikov na 16. mednarodnem bienalu grafičnega oblikovanja v Brnu leta 1994, prvo nagrado na 5. mednarodnem festivalu oglaševanja v Moskvi leta 1996, zlato medaljo na 15. mednarodnem bienalu plakata v Varšavi leta 1996, prvo nagrado na 17. festivalu plakata v Chaumontu v Franciji leta 2006, srebrno medaljo na 21. mednarodnem bienalu plakata v Varšavi leta 2007. Leta 2001 je prejel rusko priznanje za izjemne dosežke v umetnosti.

Od leta 1987 je sodeloval pri mnogih razstavah grafičnega oblikovanja tako v Rusiji kot v tujini. Njegovo delo najdemo v številnih zbirkah po svetu, med drugim v galeriji Tretjakov v Moskvi, Ruskem državnem muzeju v Sankt Peterburgu, Muzeju plakata Wilanov v Varšavi na Poljskem, Muzeju sodobne umetnosti v Tojami na Japonskem, Novem muzeju sodobne umetnosti v Münchnu v Nemčiji, Muzeju plakata v Lahtiju na Finskem, Moravski galeriji v Brnu na Češkem in muzeju Stedelijk v Amsterdamu na Nizozemskem. Njegova dela so bila objavljena v več publikacijah, kitajska založba Lingnan Art pa je leta 2004 o njem izdala monografsko delo.

Podobe, ki pritegnejo pogled in silijo k razmisleku

Razpad Sovjetske zveze v nekdanjem vzhodnem bloku ni povzročil takojšnjega razmaha grafičnega oblikovanja. To se je zgodilo šele "z množičnim pojavom osebnih računalnikov, ko je veliko ljudi k oblikovanju pristopilo s tehnično izobrazbo, kar je v splošnem poslabšalo podobo ruskega oblikovanja. Ampak," pravi moskovski oblikovalec Andrey Logvin, "v zadnjih dveh letih se je stanje izboljšalo." Ena najopaznejših izboljšav je delo Logvina samega.

Odkar je leta 1987 diplomiral na moskovski umetniški akademiji, Logvin okuša svet vizualne forme in vsebine. Nekdanji umetniški direktor založbe IMA-Press in zdaj vodja lastnega oglaševalskega in oblikovalskega studia je razvil vizualni besednjak, ki se napaja iz mnogoterih virov: starih ruskih konstruktivističnih in poljskih plakatov, sodobnih britanskih, nemških in japonskih plakatov ter dela Paula Randa, Alana Fletcherja in Uwa Loescha. Logvinovo delo se ponaša s konceptualno domiselnostjo in formalno igrivostjo, ki so se ju napredni oblikovalci v Sovjetski zvezi lahko posluževali samo pri svojem neuradnem, običajno neobjavljenem delu. Logvin s plakati za rockovske koncerte, umetniške razstave, tiskarne in filmsko industrijo ustvarja podobe, ki pritegnejo pogled in obenem silijo k razmisleku, v njih pa združuje humorno plat svojega značaja in ekspresivno preprostost. Dober primer za to je njegov plakat za razstavo etiket, na katerem Logvin goli in prazni steklenici vina s povešenim vratom pripiše: "Brez etikete je žalostna!" Ker pa je masovno oglaševanje v Rusiji enako nesenzibilno kot v večini zahodnih držav, je vprašanje, ali bodo Logvinu ustvarjalnost dovolili izražati tudi strogo komercialni naročniki.

Čeprav je Logvinovo oblikovanje nedvomno sodobno, ne sledi hlapčevsko zadnji modi. Logvin se upira težnjam po posnemanju zahodnega navduševanja nad večplastno in kompleksno tipografijo in raje goji svojstven pristop ter tako ustvarja podobe, ki po mednarodnih merilih lahko služijo za zgled. Vprašanje, ali bo ranljivo rusko gospodarstvo še lahko zagotavljalo dovolj dela na področju kulture, čemur se Logvin največ posveča, pa še nima jasnega odgovora.

Steven Heller
I. D. 40 (posebna številka revije I. D.), New York, januar 1998