»Lep pozdrav, saj veš čigav …«

V desetletjih po drugi svetovni vojni se je, tako kot drugod po Evropi, s splošno modernizacijo nekdanje skupne države začel razvijati tudi množični turizem.

Leta 1946 je jugoslovanska vlada za zaposlene uvedla plačan 14- do 30-dnevni dopust. Leta 1965 je, da bi dopustovanje omogočila čim več ljudem, predvsem delavcem, ki jim je bilo pred tem dopustovanje onemogočeno, uvedla še letni dodatek za dopust, t. i. regres. Šestdeseta leta v Jugoslaviji lahko opišemo kot čas turističnega razcveta, ki je svoj višek dosegel v osemdesetih letih. Rekordno število nočitev v Jugoslaviji so zabeležili leta 1986, kar 111,1 milijona, ustvarilo pa ga je 59,7 milijona domačih in 51,4 milijona tujih, večinoma angleških, avstrijskih in italijanskih turistov. Največ, kar 76,7 milijona nočitev so tisto leto zabeležili na hrvaški obali, tam pa smo večinoma dopust preživljali tudi Slovenci.

Veliko število sindikalnih, otroških in mladinskih počitniških domov, možnost najema sobe pri zasebnikih ter kampiranje v šotorih in sindikalnih počitniških prikolicah je omogočalo poceni dopustovanje večini zaposlenih in njihovim družinam. Največ ljudi je dopust preživelo ob morju, radi pa so obiskovali tudi zdraviliške kraje in odhajali v gore, kjer so se osvežili v bližnjih jezerih in rekah. Del dopustovanja je bilo in je delno še danes tudi pošiljanje razglednic družini, prijateljem in sorodnikom. Navadno so se zapisi na razglednicah začeli s »Prejmite lepe pozdrave …«, velikokrat pa so bili uporabljeni tudi verzi. Eden od pogosteje uporabljenih se je glasil:

Letnega dopusta pa niso vsi preživljali v turističnih krajih. Razlogi za to so bili pomanjkanje finančnih sredstev ali nujna domača opravila, nekateri pa so se odločili, da bodo dopust preživeli doma. Fotografska razstava o dopustovanju v Jugoslaviji, ki bo nekaterim obudila spomine, drugim pa omogočila vpogled v nekdanje sončne počitniške dni, vas bo popeljala po različnih turističnih krajih. Avtorji izbranih fotografij iz zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije so: Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Mitja Škof, Jože Mally, Marjan Pfeifer, Milan Pogačar, Joco Čermak, Bogo Primožič, Rudi Paškulin, Matija Jurovič, Janez Lampič, Vlastja Simončič, France Cerar in Svetozar Busić.

Razstava bo na ogled do konca marca 2019.

Avtorica razstave: Monika Močnik