Norma Rossetti, fotografska razstava

Norma Rossetti se je rodila leta 1984 v provinci v bližini Neaplja, v kraju Castellammare di Stabia. Diplomirala je na Kulturnem inštitutu v Sorrentu in študij nadaljevala s triletnim tečajem fotografije pod okriljem Fundacije Studio Maragoni. Njen fotografski stil temelji na reportaži in socialnem angažmaju. Sodelovala je na številnih delavnicah mednarodnih fotografov in umetnikov, med katerimi so bili tudi Martin Breindl, Paolo Woods, Giorgio Barrera, Mathiew Bernard Raymond in Jay Wolke. Njena dela so bila razstavljena v Muzeju znanosti v Firencah, Italijanskem inštitutu za kulturo v Parizu, Fundaciji S. Agostino di Modena, FSM galeriji v Firencah in v Officina Giovani di Prato. Za svoj album fotografij je Norma Rossetti leta 2008 prejela prvo nagrado na festivalu fotografije v Sovignanu.

V naselju Scampia v severnem predmestju Neaplja danes živi približno osemdeset tisoč prebivalcev. Čeprav je bila v načrtovanem projektu iz osemdesetih let prejšnjega stoletja celotna urbanistično arhitekturna zamisel videti nadvse zanimiva, pa se je dejansko izkazalo, da se je njena uresničitev izjalovila. Danes Scampia ponuja videz degeneracije urbanega življenja; je kraj organiziranega kriminala in tržišče drog. Večina prebivalcev tega urbanega mastodonta pasivno prenaša razmere, v katerih so se po nesreči znašli. Lokalna administracija stori kaj malo ali skoraj nič, da bi se stanje spremenilo na bolje. Ne da bi kogarkoli prizadela, Norma Rossetti na svojih fotografijah prikazuje dramatično realnost te urbane četrti, ki ni izključno taka, kakršna je predstavljena v filmu Gomora ali medijih. Rossettijeva si je pridobila zaupanje lokalnih prebivalcev in je njihov vsakdanjik dokumentirala s fotografskimi podobami, ki razkrivajo, da se Scampia bistveno ne razlikuje od podob, ki jih lahko uzremo na vseh koncih sveta in v vseh primestnih naseljih. Z občutljivim fotografskim raziskovanjem je vrnila dostojanstvo prebivalcem tega urbanega naselja, izgubljenega v gozdu administracije, zgrešenega arhitekturnega in urbanističnega načrtovanja ter lokalne mafije.   
Želimir Koščević
kustos razstave

Fotografije Norme Rossetti sicer upodabljajo neapeljsko četrt, ki jo omenja Roberto Saviano v svoji knjigi o camorri, a če bi jih videli zgolj kot ilustracijo raziskave novinarja, bi jim delali krivico. Čeprav nekatere podobe sovpadajo s Savianovo pripovedjo, ima ta fotografski projekt drug namen. Norma Rossetti hoče predvsem govoriti o Scampii, o turobnosti mestne krajine, o četrti, prepuščeni sami sebi, brez pravil, pozabljeni od preostale Italije. Scampia je simbol države, ki je na tem območju izgubila vsakršno vlogo. Norma Rossetti pa hoče razkriti prav to zapuščenost. Te teme jo namreč zadevajo še toliko bolj, ker se je rodila blizu Neaplja in ne more ostati brezbrižna do usode južne Italije. /.../

/.../ fotografski projekt dokumentira raznovrstnost usod in ravnanj: ulice, zaznamovane s pomanjkanjem, obstajajo sočasno z neokusno kičastim pohištvom. Nasilno ved?nje se meša s čustvenimi izrazi; ponos in odločnost se spopadata z dvomom, odrekanjem ali s sprijaznjenostjo. 
Tako kakor si Roberto Saviano želi, da bi ga nehali spraševati o njegovem položaju preganjanca in bi namenili več pozornosti njegovim pisateljskim projektom, tako Norma Rossetti upa, da bo njene podobe javnost obravnavala neodvisno od stereotipne predstave o Neaplju, ki jo je okrepil "sindrom Gomora". /.../
Gabriel Bauret
Portret zapuščenega mesta, katalog ob razstavi v Italijanskem inštitutu za kulturo v Parizu, 2009 (odlomek)