Protey Temen: Črno-bela razstava

Protey Temen se je rodil leta 1984 v Moskvi. Večino svojega življenja se ukvarja z oblikovanjem in ustvarjanjem, v zadnjih osmih letih pa se posveča področjem, ki zadevajo tako oblikovanje kot umetnost. Po letu dni študija na oddelku za umetnost in produkcijo na Humanističnem inštitutu za radio in televizijo (2001) se je prepisal na Mednarodni inštitut za oglaševanje, kjer je leta 2006 diplomiral. Leta 2002 se je pridružil oblikovalskemu studiu ZungeDesign in leta 2004 napredoval v umetniškega vodjo. Od leta 2008 dela kot svobodni grafični oblikovalec. Skupaj z Dimom Kavko je naslednje leto postavil temelje umetniškemu projektu - skupini Krovi. Skupina je leta 2010 za projekt Dollars and Rozes prejela tretjo nagrado European Design Award. Njegovo trenutno delo zaznamuje projekt Abstract Identity, ki ga sestavljajo številne delavnice, monografije in razstave. 

Samostojno je poleg v Rusiji (Jekaterinburg, Moskva) razstavljal med drugim še v Sao Paolu (2012), Seulu (2011), Bordeauxu (2010), Berlinu (2009), s skupinskimi razstavami pa v Rennesu (2013), Benetkah (2011), Parizu (2011), Eschendu (Nizozemska, 2011), Riu de Janeiru (2010, 2011). Z različnimi projekti je gostoval še na Kubi, v Grčiji, Španiji, na Poljskem, v Bolgariji, Estoniji in ZDA.

Ne prestopi meje, ko plešeš na obali
V Rusiji je oblikovalec po navadi več kot zgolj to. Na Zahodu lahko ta brez pomišljanja tiho črpa iz svoje kulturne in zgodovinske tradicije. V Rusiji ne zadošča, da reši specifičen problem, pač pa mora tudi ogreti na debelo pomrznjena tla kulturnega okolja za vsak projekt, ki ni prilagojen splošno sprejemljivim družbenim idealom lepega.
Eden izmed projektov Proteya Temna je bil dobesedno narejen za arktične razmere. Gre za serijo ogromnih, proti mrazu odpornih plakatov za prekrivanje golih, ognjevarnih zidov v Norilsku, prestolnici subarktične regije. Popestrili so življenje prebivalcev in jih razvedrili med dolgimi, morečimi polarnimi nočmi. Bi sploh lahko bili drugačni kot pa svetlih barv in veseli?
Ko sem prvič videl Proteyeve plakate, sem bil v žiriji za nagrado zlata čebela leta 2004. Takrat je imel dvajset let. Še vedno je hodil k nam na Visoko šolo za grafično oblikovanje in bil, kot se spomnim, videti kot gotski metal punker, manični morilec, ki bi bil rad podoben Marilynu Mansonu. Njegovi plakati so bili precej umirjeni, tradicionalni, z metaforami iz tradicije poljske šole, ki si jih lahko zlahka reinterpretiral. Isto je veljalo za njegov plakat, posvečen dvajseti obletnici Černobila: čevelj, ki brcne držalo izpod zemeljske oble, ta pa je postavljena na piramido, narejeno iz kita, želve in slona. Nato sta ga navdušila pop art in abstraktna umetnost, našel je svoj prepoznavni slog, izviren in oster, vedno "na robu". Istočasno pa je, ravno nasprotno, njegova osebna podoba postala skromna in spodobna.

Sergey Serov
kurator in kritik

Abstraktna identiteta, vsakdanja spektakularnost. Telo in duh, umetno in naravno, realno in abstraktno. Trk ustvari iskro. Dialog med obema skrajnostma raste sam od sebe, kot raste meso na kadavru. Kadaver postane okvir, ki, četudi vzet iz konteksta, soustvarja okolje. Zato, da bi lahko izrazili vsakega izmed teh subjektov, se zdi primeren jezik abstrakcije. Prilagodljiv in živahen, absorbira nove pomene izven konteksta, pri tem pa kot rezultat nastajajo artefakti teh trkov. Kronika, ki se dokumentira sama.

Protey Temen