Seymour Chwast - podoba
Paula Scher - tipografija, oblikovalska razstava

Kako biti uspešen, kljub temu da si levičen

V zgodnjih 60-ih letih je umetnost Seymourja Chwasta v ameriški ilustraciji sprožila revolucijo, ki je pripeljala iz sentimentalnega realizma v komični ekspresionizem. Avtor je s svojim delom za revije, plakate, oglase in otroške knjige vplival na zadnji dve generaciji ilustratorjev in dizajnerjev v Ameriki in drugod, da so začeli raziskovati širok spekter stilističnih in konceptualnih metod in povezovati ilustracijo z dizajnom. Chwast je zaznamoval uporabno umetnost 20. stoletja z enkratnostjo stila in inovativnimi tehnikami, pa tudi z očarljivo absurdnim smislom za duhovitost in humor. 

Njegovo delo sicer korenini v tradicijah dekorativnih umetnosti, ki so bile značilne za začetke komercialne umetnosti, zlasti viktorijanske, art nouveauja in art décoja, vendar pa ni le sinteza preteklosti in sedanjosti, ampak kar najbolj domiselna iznajdba. Chwastova umetnost je bila postmoderna, še preden so izumili to besedo, ki označuje početje njegovih posnemovalcev. To, zaradi česar je njegova umetnost tako izjemna, pravzaprav prepoznavna, so ideje, na katerih temeljijo najdrobnejši detajli in največji plakati. Chwast že od nekdaj obvladuje umetnikovo temeljno konceptualno orodje, vizualne besedne igre, kar mu omogoča, da skoraj brez vsakršnega napora manipulira s slikovnimi koncepti, tako kot kipar gnete mehko glino. Vsakdanje preinterpretira v neobičajne domislice. Njegov vizualni leksikon je med najobsežnejšimi na svetu. Če pa se ponovi, kar se lahko zgodi vsakemu umetniku, si vsaj prizadeva spremeniti metaforo ali simbol v nekaj presežnega. 

Seveda pa Chwast ni "Chwast" zaradi samega koncepta. Avtor postavlja svoje ideje v kontekst raznovrstnih, pa vendar prepoznavnih stilov. Njegove risarske spretnosti so temelj vsemu, česar se dotakne. Chwast sodi med najuspešnejše ustvarjalce na svojem področju. Njegov zaključeni opus ni vezan na eno samo metodo, saj vključuje tako grobe skice kot natančne shematizacije, otroške čečkarije in pretanjene poslikave. Poigrava se z mediji. Pri tem pa uporablja enobarvno tehniko, kolaž in montažo. Je virtuoz s svinčnikom, čopičem, dletom in škarjami. Le malo umetnikov bi se našlo, ki bi bili tako vsestranski in obenem tako konsistentni; še manj pa takih, ki tako spretno obvladajo medij kot sporočilo.
Nekateri ilustratorji in oblikovalci ustvarjajo samo dokler je njihov stil splošno priljubljen, Chwast pa se ne uklanja muhavosti trga, ampak še naprej in z neverjetno hitrostjo ustvarja umetniška dela. Chwast ni bil nikoli zgolj stilist. Monografija Seymour Chwast: The Left Handed Designer bi lahko pomenila vrhunec ustvarjalne kariere marsikaterega umetnika, Chwast pa je od izdaje tega dela ustvaril že toliko novega, da bi lahko napolnil novo monografijo, in to z nič manj zanimivimi ikonami, kot jih vsebuje prva. Pet desetletij je ustvarjal podobe, ki so zaznamovale njegovo dobo. Plakat End Bad Breath je postal živ simbol politično obarvanih 60-ih let, njegov Nicholas Nickleby pa emblem kulturnih 80-ih. S tem pa še nismo prišli do konca seznama.

Trditev, da je Chwast izpolnjen umetnik, zveni nekoliko obrabljeno; in vendar povsem drži, da Seymourja Chwasta umetnost v celoti izpolnjuje. Chwast je to, kar ustvarja. Njegovi prsti so ves čas popackani s črnilom, obleke zamazane z barvo, lasje posuti s pigmentom. Prav zadovoljen je, ko nosi svojo delovno haljo, se sklanja nad risalno desko ali sedi pred slikarskim stojalom. Ne mine dan, da ne bi česa ustvaril. Nič čudnega torej, da bi njegovo zbrano delo napolnilo precej veliko skladišče. Kot oblikovalec plakatov je Chwast enako pomemben kot njegovi predhodniki in mentorji: Bernhard, Hohlwein in Cassandre. Njegove ilustracije obsegajo tisoče izdelkov. Oblikoval in ilustriral je več kot trideset knjig za otroke. Ob vsem tem pa še vedno ustvarja zanimiva, duhovita, estetska in pomembna dela. V panteonu ameriških ilustratorjev stoji Chwast ob boku imenom, kot so Wyeth, Lyendecker in Rockwell. Pa še ni povedal vsega. (Steven Heller)

Paula Scher, umetnica iz New Yorka

Umetniku morda izkažemo najvišjo čast s priznanjem, da je s svojim delom postal del vsakdanje govorice. To se morda zdi nezdružljivo z romantičnim prepričanjem, da se mora umetnost dvigniti nad vsakdanjo stvarnost, vendar pa umetnost dosega svoj namen ravno takrat, ko dejavno spreminja vsakdanji svet. Umetniško delo, ki postane del vsakdanjika, mora biti več kot zgolj prepoznavno - biti mora neločljivo povezano s kulturo, v kateri je nastalo. Tako globoko mora biti ukoreninjeno v zavest in besedišče svojega časa, da si družbe brez njega sploh ne moremo predstavljati. Ta fenomen poznamo na raznih področjih umetnosti, paradoksalno pa je, da je najslabše zastopan ravno v najbolj "ljudski" od vseh umetnosti, grafičnem oblikovanju.

Knjige o zgodovini oblikovanja vsebujejo veliko nepozabnih del, le malo pa je takih, za katere bi lahko rekli, da so prešla v vsakdanjo rabo. Paula Scher se je s plakati, ki jih je oblikovala za New York Public Theater, temu približala bolj kot kdorkoli drug. Uporabila je obstoječe krepke črkovne vrste, ki so pogoste v oglaševanju, predvsem pri javnih oglasih in letakih, ter jih preoblikovala v izvirno mešanico poulične govorice in blagovne znamke za eno največjih kulturnih inštitucij. 

V desetih letih, ko je oblikovala za "The Public", je ustvarila plakate, ki so postali sestavni del podobe New Yorka.

Delo Paule Scher je zaznamovalo New York s številnimi plakati, informacijskimi tablami in grafikami. Avtorica sodi med peščico privilegiranih, ki so neposredno vplivali na podobo mesta z dizajni za muzeje, šole, inštitucije in veleblagovnice. Čeprav njen opus ni osrediščen zgolj na New York, pa večinoma sestoji iz ikon, ki izvirajo iz značilnosti tega mesta. Paula Scher je naklonjena krepkim antikvam z oglatimi serifi, kar pomeni poklon newyorški monumentalni arhitekturi, obenem pa je orožje v boju proti medijski agresiji, ki preplavlja mesto. Če k temu dodamo še konceptualno ostrino, ki se rojeva iz sarkastične, urbane duhovitosti, moramo priznati, da dizajn Paule Scher kljub svojevrstnosti povzema duha New Yorka. 

Kdor se je sprehajal po ulicah New Yorka ali listal letopis dizajna, bo zagotovo prepoznal delo Paule Scher, obenem pa bo lahko sledil estetskemu razvoju ustvarjalke javnega imidža, ki črpa  iz dediščine grafičnega dizajna ter na njej gradi. Plakate Paule Scher prepoznamo že na prvi pogled, pa ne zato, ker bi avtorica pri oblikovanju uporabljala vedno iste tipografije in barve, čeprav seveda ima svoje preference, ampak bolj zaradi odličnega obvladovanja prostora in oblikovnih različic, česar so zmožni le malokateri nadobudni oblikovalci plakatov. To ji omogoča, da učinkovito vpliva na pogled javnosti, če že ne na njenega duha. V zadnjih dveh desetletjih si je Paula Scher priborila mesto med uglednimi umetniki, kot so Bernhard, Cassandre, Davis, Glaser in Chwast, in sicer na izrazito samosvoj način. Njeni plakati so pripovedi in logotipi - z ustvarjanjem blagovnih znamk nam pripoveduje zgodbe. Celo v obdobju, ko so bile popularne neurejene kompozicije in dvoumna sporočila, Paula Scher ni pozabila, tudi v fazah eksperimentiranja ne, da je pravi cilj grafičnega oblikovanja v spomin javnosti vtisniti jasno in nepozabno sporočilo, pri tem pa nas po možnosti spraviti v smeh. (Steven Heller)

Paula Scher je študirala na Tyler School of Art v Philadelphiji. Leta 1984 je v New Yorku soustanovila oblikovalski studio Koppel & Scher, leta 1991 pa se je pridružila svetovno znani oblikovalski družbi Pentagram Design. Številne oblikovalske rešitve, med njimi različne celostne grafične podobe, promocijske materiale in embalaže, je oblikovala za The New York Times Magazine, American Museum of Natural History, The Brooklyn Museum of Art, Public Theater, Swatch, Sony itd. Njeno delo je uvrščeno v stalne zbirke različnih muzejev: Museum of Modern Art iz New Yorka, Cooper-Hewitt National Design Museum, Zürich Poster Museum, Denver Art Museum in Centre Georges Pompidou iz Pariza. Za svoje delo je prejela več prestižnih nagrad, leta 1998 pa je bila imenovana za člana The Art Directors Club Hall of Fame.

Seymour Chwast je študiral ilustracijo in grafično oblikovanje na univerzi The Cooper Union. Skupaj z Miltonom Glaserjem in Edwardom Sorelom je leta 1954 soustanovil Push Pin Studios. Leta 1985 se je studio preimenoval v The Pushpin Group, Seymour Chwast pa je postal njegov direktor. S svojimi oblikovalskimi rešitvami in ilustracijo je bil dejaven na področjih oglaševanja in animiranih filmov. Oblikoval je celostne podobe, knjige, embalaže, CD-ovitke. Njegovi posterji so uvrščeni v stalne zbirke različnih muzejev: Museum of Modern Art iz New Yorka, Copper-Hewitt National Design Museum, The Library of Congress, The Gutenberg Museum, The Israel Museum. Je član The Art Directors Club Hall of Fame, American Institut of Graphic Arts pa mu je leta 1985 podelil zlato medaljo.