Trg republike Fragmenti projekta v zbirki MAO
11. 2.−22. 5. 2016
Trg republike (nekdaj Trg revolucije) je bil zasnovan kot kompleks upravnih, poslovnih in kulturnih javnih zgradb, ki bi na novo določil mestno središče Ljubljane in bi pomenil tudi središče političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovenije. Arhitekt Edvard Ravnikar je središču Ljubljane želel dati novo dimenzijo in nov socialni prostor. Trg se je zasidral v zgodovino z javnimi zgradbami in prostori, v katerih so potekali pomembni dogodki slovenske zgodovine.
Trg republike, ki je nastajal med leti 1960 in 1983, je rezultat natečaja, katerega namen je bil oblikovati primeren
prostor za postavitev spomenika revolucije. Na natečaju, ki so ga leta 1959 razpisale mestne oblasti, je zmagal
arhitekt Edvard Ravnikar. Gradnja osrednjih zgradb na trgu se je začela leta 1962, za izvedbo projekta pa so
ustanovili Investicijski zavod za izgradnjo Trga revolucije (IZTR), ki je zaposloval inženirje različnih strok. Zasnova glavnih zgradb na trgu je v procesu projektiranja doživela več sprememb, od zasuka trikotnega volumna do zmanjšanja višine stolpnic. Eno izmed stolpnic je prevzela Ljubljanska banka in Edvard Ravnikar je njeno pritličje preprojektiral v rastočo paviljonsko strukturo. Velike perspektivne skice, ki so očitno nastale pri načrtovanju pritličja banke, prikazujejo arhitektovo študijo notranjosti bančne likvidature in ploščadi pred banko. Kompleks Trga republike poleg odprte ploščadi in podzemne garaže sestavljata še veleblagovnica Maximarket, ki je bila odprta leta 1971, ter kulturno-kongresni center Cankarjev dom (1977-1983).
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) hrani v svojih zbirkah obsežno gradivo o projektu Trga republike.
Razstava v NLB Galeriji Avla povezuje dve razstavi muzeja, ki v različnih kontekstih in merilih prikazujeta območje
trga. Projekt Trga republike je prikazan skozi skice, študije in fotografije, ki so bile vključene v razstavo Pod skupno streho, moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, ki je poudarjala pomen institucionalizirane skrbi za skupno dobro. To poslanstvo je vgrajeno tudi v temelje Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki skozi svoje delovanje omogoča demokratično razpravo in kolektivno refleksijo o prostoru in arhitekturi.
Vprašanja javnega prostora odpira tudi retrospektivna razstava Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije,
ki predstavlja sistemski pristop k načrtovanju oblikovalca Saše J. Mächtiga. Njegovo oblikovanje je neločljivo
povezano s pojmom ulice in cestne opreme. Kioski K67, koši za smeti Žaba, sistem postajališčnih zavetij, telefonski dušilniki ter omarice za kinoprogram so v prostoru mesta ustvarjali območja aktivnosti za izmenjavo informacij in vzpodbujanje vsakdanjih ritualov. V NLB Galeriji Avla so prikazane fotografije izdelkov posnete na območju Trga republike. Ni naključje, da je Saša J. Mächtig za kontekst predstavitve svojih izdelkov izbral ravno Ravnikarjev razgiban kompleks, saj je Edvard Ravnikar kot profesor in mentor odločilno vplival na Mächtigovo mišljenje in prakso. Tako projekt Trga republike Edvarda Ravnikarja kot sistemi cestne opreme Saše J. Mächtiga temeljijo na širšem problemskem urejanju okolja in medsebojnem prepletu arhitekture, oblikovanja in urbanizma.
Razstava je nastala v sodelovanju med Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter NLB Galerijo Avla ob 45. letnici stolpnice na Trgu republike 2 v Ljubljani in je del spremljevalnih dogodkov ob retrospektivni razstavi Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije. Razstava Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije je odprta v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje do 3. aprila 2016.
