18. november 2004 - 7. januar 2005
April Greiman deluje v svojem večdisciplinarnem oblikovalskem studiu Made in Space v Los Angelesu. Diplomirala je na Kansas City Art Institute, študij pa nadaljevala v Švici na Allgemeine Kunstgewerbeschule. Spada med začetnike digitalnega oblikovanja in slovi po izjemno inovativnem združevanju računalniške tehnologije in grafičnega oblikovanja.
Po mnenju Massima Vignellija je med najdrznejšimi in najpomembnejšimi eksperimentalnimi grafičnimi oblikovalci na svetu, njeno delo pa je izjemno intelektualno in emocionalno obenem. Mnogi njeni projekti so v ZDA postali legendarni, saj so redefinirali koncept grafičnega oblikovanja in izpostavili pereča vprašanja, ki so na tem področju aktualna še danes.
Sodelovala je z znanimi arhitekturnimi biroji (Frank O'Gehry, RoTo Architects, Morphosis, Johnson Fain Architects) in številnimi naročniki (MAK Center for Art and Architecture, AOL/Time Warner, Microsoft, Ameriška poštna služba, Amgen, Inc., US West).
Prejela je številne prestižne nagrade (AppleMaster, Apple Computer, Inc., 2000; Gold Medal, American Institute of Graphic Arts, 1998, častne doktorate pa so ji podelile kar tri ugledne ameriške univerze.
Razstavljala je na samostojnih in skupinskih razstavah v Ameriki in po vsem svetu.
Izbor: US Design 1975-2000, Denver Art Museum, Denver, ZDA, 2002; Hybrid Imagery: The Fusion of Technology and Graphic Design (the work of April Greiman), Eisner Museum of Advertising and Design, Milwaukee, ZDA, 2001; Posters America Style, National Museum of American Art, Smithsonian Institution, ZDA, potujoča razstava, 1998; Its Not What You Think It Is, Arc en Réve, Centre d'Architecture, Bordeaux, Francija, 1994; Graphic Design in America, Walker Art Center, Minneapolis, ZDA, potujoča razstava, 1989.
Njeni plakati so del stalne zbirke v Museum of Modern Art v New Yorku.
Ameriško grafično oblikovanje se je v zadnjih letih tako razvilo, da je težko razumeti, zakaj je bilo delo April Greiman za gledalce v poznih sedemdesetih letih tako vznemirljivo. Izrazna sredstva, ki so postala njen zaščitni znak - kompleksni slikovni prostori, skrivnostni detajli in gosta slojevitost, plastenje elementov -, so drugi avtorji uporabili že tolikokrat, da so skoraj izgubila svojo izzivalnost. Zgodnja dela Greimanove, njene inovacije iz obdobja po šolanju v Baslu izgledajo v primerjavi s tipografskimi elementi sodobne generacije oblikovalcev skromno. Toda tisti, ki so sledili njenemu zgledu v skrajno subjektivnost vsebine in forme, so razvijali poudarke, ki jih je zastavila na občutkih, čustvih in raziskovanju svojih lastnih zanimanj. Bila je med prvimi grafični oblikovalci, ki so odobravali in raziskovali takrat novo, zdaj pa vseprisotno tehnologijo - Macintosh podjetja Apple. Danes je Greimanova med najbolj znamenitimi osebnostmi v poklicu in celo staroste grafičnega oblikovanja, ki so nekoč z nezadovoljstvom gledali na njeno delo, so spremenili svoje mnenje.
Kljub vsemu pa to ne bi smelo zasenčiti mojstrstva v umetniški imaginaciji in sintezi, s katerim je zaznamovana njena kariera. Opus, ki ga je ustvarila v zadnjih petnajstih letih, spada med najbolj trajne in bistre raziskave na nejasnem področju, kjer se stikajo umetnost, oblikovanje in tehnologija. Danes lahko Greimanovo označimo za znanilko sprememb, vprašanja, izpostavljena v njenem zgodnjem oblikovanju, pa so dandanes še toliko bolj pereča. Koliko "hrupa" oziroma odvečnih elementov prenese grafično sporočilo? Ali naj bo čimbolj preprosto ali tako slojevito in vznemirljivo kot sodobna kultura, ki jo odraža? Ali naj bo očiščeno vseh sledi oblikovalčeve osebnosti ali lahko osebna pristranskost prežema in obarva njegovo vsebino? Če je to dopustno, kje se konča grafično oblikovanje in kje začne umetnost? Kaj je vloga grafičnega oblikovalca v prihajajoči dobi digitalne multimedije, ko bo doslej statična grafika postavljena v prostor in čas? /.../
Delo Greimanove je, če si izposodim besedno zvezo pri Susan Sontag, onkraj interpretacije. "Interpretacija," piše Sontagova, "je maščevanje razuma nad svetom. Z interpretiranjem svet osiromašimo, izpraznimo - zato da bi ga posnemali v svetu pomenov."
Intuicija je za Greimanovo prvotna: pomen izhaja bolj iz nezavednega prepoznavanja kot iz racionalne razlage. Kot je povedala v intervjuju leta 1982, so njena dela v t. i. New Wave oblikovanju "zelo povezana z vodo in skrivnostnostjo in vznemirljivostjo in neracionalnim in nerazložljivim". Verjame v obstoj univerzalnih oblik, ki imajo kolektiven pomen, smernice pa išče v Jungovi knjigi Človek in njegovi simboli. Še en pomemben vir simbolizma je barva, ki predstavlja različne vrste energije. Kot slikar De Chirico verjame, da ima vsak predmet dva vidika - vidnega, vsakodnevnega in metafizičnega, ki ga uvidimo le v trenutkih jasnovidnosti. Mnoga njena dela so nabita s tem malone jasnovidnim, lahko bi rekli tudi halucinatoričnim, žarom.
Rick Poynor, Drift and Float
(Design Without Boundaries: Visual Communication in Transition. Ur. Rick Poynor. London: Booth-Clibborn, 1998.)
Rick Poynor je mednarodno priznan predavatelj, kritik in teoretik grafičnega oblikovanja, ki svoje članke o oblikovanju, medijih in vizualni kulturi objavlja v prestižnih mednarodnih revijah. Je avtor več knjig o grafičnem oblikovanju.