Fons Hickmann m23, oblikovalska razstava

Berlinski studio Fons Hickmann m23 je interdisciplinarna oblikovalska skupina, ki sta jo leta 2001 ustanovila Gesine Grotrian-Steinweg in Fons Hickmann. Eden izmed največkrat nagrajenih oblikovalskih studiev danes je tako rekoč za vsako delo osvojil mednarodno nagrado. Kompleksne in inteligentne kreacije so visoko cenjene tako v očeh večjih naročnikov studia kot avantgarde oblikovanja. Studio se osredotoča na ustvarjanje kompleksnih komunikacijskih sistemov, med aktivnosti studia pa sodijo korporativno oblikovanje, oblikovanje knjig, plakatov, revij in digitalnih medijev. Njihovo delo je konceptualno, analitično, vedno presega meje svoje vsebine in hkrati vsebuje veliko mero humorja. Kreativno jedro studia se giblje med štirimi in štirinajstimi posamezniki, ki prihajajo iz Avstrije, Nemčije in Švice. Delujejo kot moderna nomadska skupina, ki je aktivna v različnih mestih in širi svoj geografski (mednarodni) vpliv, hkrati pa je primarno osredotočena na Berlin.

Gesine Grotrian-Steinweg je ilustratorka in grafična oblikovalka, njena dela so bila predstavljena in nagrajena na mnogih oblikovalskih razstavah in tekmovanjih: v Chaumontu (Festival de l'affiche et des arts, 2006), v Barceloni (Graphiceurope, 2003), prav tako je predavala na mednarodnih konferencah grafičnega oblikovanja: Conference of Graphic Design at CAFA in v Pekingu leta 2002. Na Univerzi za uporabne znanosti v Düsseldorfu je študirala vizualne komunikacije; po diplomi je bila ena od ustanovnih članov umetniške mreže Kairos. Leta 2000 so ji dodelili mesto profesorice na Univerzi v Essnu, kjer predava tipografijo in grafično oblikovanje, leta 2001 pa je v Berlinu soustanovila studio Fons Hickmann m23.

Fons Hickmann je študiral filozofijo, fotografijo in oblikovanje v Düsseldorfu. Poučeval je na univerzah v Essnu, Dortmundu, Londonu in Pekingu. Šest let je poučeval na Univerzi za uporabne znanosti na Dunaju. Rezultat tega odnosa so mnoga navdušujoča predavanja, legendarni ugled in knjiga Beyond Graphic Design, ki jo je izdal v sodelovanju s svojimi študenti. Trenutno je profesor na Univerzi za umetnost v Berlinu. Njegova delo so bila predstavljena na oblikovalskih bienalih po celem svetu: v Tokiu, New Yorku, Mehiki, Moskvi, Varšavi, Tajpeju in Hongkongu ... Fons Hickmann je član Type Directors Cluba v New Yorku, Art Directors Cluba v Nemčiji in Aliance Graphique International. Leta 2005 je izdal svojo prvo monografijo Touch Me There, ki predstavlja zanimiv skupek njegovih oblikovalskih in grafičnih del, kot tudi gostujočih posebnosti.

Plakati, ki ne vpijejo na mimoidočega
Plakati, ki ne vpijejo na mimoidočega, temveč ga spodbudijo, da se ustavi in zamisli. Takšne plakate oblikuje Fons Hickmann. Pogledaš jih in potem jih pogledaš še enkrat. Plakati, ki nevtralizirajo vizualni kanibalizem, prisoten v današnji poplavi podob; plakati, ki prodirajo in deavtomatizirajo to redko dobrino zaznavanja; plakati, ki s podobami hranijo misli.

Plakati presežejo vizualno izkušnjo v trenutku, ko te prisilijo k premišljevanju. Skozi vizualno izzovejo misel. Presežejo pričakovani okvir, nadvladajo standardno optiko in perspektivo, presenetijo. [...] Ko nekaj zavzame določeno mesto, je to namestitev. Ko bi ta stvar morala zavzeti neko drugo mesto, je to premestitev. Premestitve predstavljajo presenetljive izzive namestitvam. [...]

Serija plakatov Ko so oči še lahko govorile, ki je bila izdelana za festival nemega filma v Kölnu, se prav tako bori proti preprostemu prepoznavnemu tipu videnja. Skozi eliptično fragmentacijo in blokado izven slike je oko opazovalca soočeno z lastno izkušnjo; tako vse, kar je izraženo, spremlja senca tistega, kar ostaja neizraženo. Poudarjena vloga obraza na nemem ekranu je prisotna tudi na Hickmannovih plakatih, kjer topos žarečih oči prevzame vlogo slepega jezika. Z uporabo tehničnih učinkov, kot so izkrivljanje, zameglitev, svetlobni učinki in premeščanje nivoja realnosti, Hickmann doseže multidimenzionalen, medijsko-estetski pogled na somračno naravo naših čutnih pristopov.

Oblikovanje plakatov ni vedno kritičen, mišljenjski proces dela s simboli in znaki. V ozadju Hickmannovih plakatov se nahaja premišljen namen, ki jih razlikuje od estetskega oblikovanja ali preprostega informacijskega prenosa. Gre za podobe, ki nas prisilijo k premišljevanju, celo med procesom zaznavanja tistega, kar naj bi premišljevali. To je komunikacija.
Dieter Fuder 
rektor na Fachhochschule Düsseldorf

Tam sedi, homo ludens, in se igra s pomenom znakov. In spozna: plakat, enigma, oblikovanje nimajo vrednosti brez svojega intelektualnega doprinosa. Predstavljajo samo pobarvano površino. Kdor si razen pobarvane površine želi zaznavati nekaj več, je prisiljen k razmišljanju. In morda se tu nahaja edina strukturna nizkotnost, ki jo je Fons Hickmann m23 vgradil v svoje oblikovanje. Videti moramo dejstva - gre za neznansko raznolike plakate. Vedno znova so inteligentni prav toliko, kot so njihovi opazovalci. 
Deike Diening
novinarka dnevnega časopisa Tagesspiegel