Ideologija Sarajevo: Anur in Ajna, oblikovalska razstava

Anur Hadžiomerspahić in Ajna Zlatar, grafična oblikovalca in umetnika, sta diplomirala na milanskem Evropskem inštitutu za oblikovanje in milanski Akademiji lepih umetnosti Brera. Že več let delata skupaj v Sarajevu. Za svoje delo sta sprva v okviru Kreativnega centra Cardea, sedaj pa v okviru agencije Ideologija prejela številne prestižne nagrade na oglaševalskih festivalih po vsem svetu (Epica, Pariz, 2001; Cresta, New York, 2000; Advertiment, Milano, 2000; Golden Drum festival, Portorož, 1998;). Agencija Ideologija je bila dvakrat zaporedoma izbrana za agencijo leta na Sarajevskem oglaševalskem festivalu. S svojim delom se s sodelavci trudita dvigniti raven vizualnih komunikacij in grafičnega oblikovanja v Bosni in Hercegovini. Njihovo delo je bilo doslej predstavljeno v publikacijah Creative Review (Velika Britanija), Strategia in Pubblicita (Italija).

Velik mednarodni umetniški uspeh pomeni dejstvo, da je Anur na povabilo slovitega Haralda Szeemana na 49. Beneškem bienalu leta 2001 razstavil pet plakatov umetniškega projekta z naslovom Human Condition. Plakati iz zbirke Human Condition so leta 1998 prejeli številna evropska in domača priznanja: Grand Prix Collegium Artisticum v Bosni in Hercegovini, Golden Drum Festival of the New Europe v Portorožu je prinesel nagrado Golden Drumstick, festival Epica -  Europe's Best Advertising v Parizu pa nagrado Epica Finalist Award. Plakati so bili razstavljeni na številnih skupinskih in
samostojnih razstavah.

Krik in nasmeh

Anur Hadžiomerspahić (pravzaprav je dovolj reči samo Anur) je sarajevski oblikovalec, ki je skupaj s svojo dolgoletno sodelavko Ajno Zlatar tudi avtor in udeleženec dveh tamkajšnjih "success stories". Anur (kot umetniški direktor) in Ajna Zlatar (kot grafična oblikovalka), nekoč vodilni sili Kreativnega centra Cardea, sedaj pa agencije Ideologija (v tem kontekstu dvoumno in duhovito ime za oblikovalsko agencijo, ki živi od idej), sta poznana po plakatih, pri katerih sta marketing in visoko estetizirani dizajn združila v specifično zasnovani reklamni fotografiji. Druga zgodba je vznemirljiva zgodba o umetniških plakatih, od katerih je velik del nastal v okviru Anurjevega avtorskega projekta Human Condition - Project of public shouting and individual revolutions (Projekt javnega kričanja in individualnih revolucij). Ti plakati, narejeni iz naše surove dejanskosti in zaznamovani z rušilno ironijo, pa so oster družbeni komentar prepoznavnega sloga.
Ti dve na prvi pogled zasebni zgodbi vplivata druga na drugo. Neposredna komunikacija in duhovita asociativnost oglaševalskega plakata se je na poseben način "preselila" tudi v drugo zgodbo o grafičnem oblikovanju kot umetnosti. Anurju je izredno pomembno, da "nagovori človeka", in sicer na zelo provokativen in neposreden način. Tako postane umetnost tudi način življenja in komunikacije, in ne samo svet, zaprt v nekakšne lastne zakone, ker ji v nasprotnem primeru preti nevarnost, da se odtuji od ljudi. Anur doživlja naš čas kot obdobje, v katerem je nastopilo "izredno stanje", v katerem se umetnik mora odzvati interventno. Trije elementi, ki so značilni za plakate Anurja in Ajne - enostavnost, neposredna komunikacija in zavzetost za človeško stanje -, narekujejo odpravljanje distance med avtorjem in občinstvom, medtem ko je vzpostavljena kritična distanca do tistega, kar oblikuje resničnost in povzroča to, človeškemu bistvu nevarno, "izredno stanje". Plakat je odgovor na svet, v katerem živimo, svet, ki je že povsem "iztirjen" in je svojevrsten mozaik groze in ravnodušnosti ob tej grozi. Plakat je komentar k temu svetu in odkrito kaže na težave, do katerih so tisti, ki sprejemajo takšen svet, v katerem živijo, postali ravnodušni. Zato je tudi geslo Long Live Human Beings tako grozljivo primeren naslov plakata, ki prikazuje ubitega, v krvi zmečkanega komarja z zlomljenim krilom. Najsi je oblika komarja z dolgimi nogami in tankimi krili še tako lepa, postane to dejstvo povsem nepomembno ob "zmagovitem" pohodu človeške rušilne moči.
Vendar ta preprostost nikakor ne vodi v površno komunikacijo. Plakati odpirajo prostor za večpomenskost, različne asociacije in podtekste. Obilica simbolov, zaščitnih znakov sveta, v katerem živimo, je postavljena v nov kontekst in postane način izražanja intelektualne ironije in drže kot dejavno uresničevanje težnje umetnosti, da postane kritika, da ne beži od sodobnega življenja, vključno z njegovimi najbolj banalnimi izrazi, vsakršnimi manipulacijami v svetu komercialnih sporočil, nasiljem, agresivno ideologijo, kičem, vsakdanom. Kljub temu avtorja svojih plakatov ne izpostavljata tveganju, da nehajo biti umetnost, da jih vase vsrka vsakdan, kateremu se plakati tako nevarno približujejo.
Poleg kulturnih korenin in specifičnosti Bosne so na Anurjevo ustvarjanje vplivali plakati Ferenca Barata in Bučana, kot tudi dela slovenskih oblikovalcev, in nenazadnje Rodčenko, ruski in poljski plakat ter slovanska plakatna izraznost nasploh. V Milanu, na Evropskem inštitutu za oblikovanje, pa tudi na milanski Akademiji lepih umetnosti Brera sta Anur in Ajna izkoristila priložnost, da sta se naučila dveh izredno pomembnih stvari pri svojem delu - izvedbenega profesionalizma in perfekcionizma. Še pomembnejše pa je, da sta ta perfekcionizem obogatila s pristno ustvarjalnostjo in izvirnostjo. Iznajdljiva dejavnost nekdanjega Kreativnega centra Cardea in sedanje Ideologije pri doseganju visoko estetizirane, tehnično popolne in predvsem duhovite grafične podobe pri oblikovanju vizualne identitete podjetij v Bosni in Hercegovini, kot tudi urbane samozavesti Sarajeva in Bosne, je nekaj, kar se je na začetku zdelo domala "mission impossible" (ali ni tako z vsemi, ki izstopijo in grejo korak naprej od inertne dremavosti lastnega okolja?).