Karel Cudlín, fotografska razstava

Karel Cudlín, rojen leta 1960 v Pragi, se posveča zlasti dokumentarni fotografiji. Po diplomi na praški akademiji FAMU, smer fotografija, je kot profesionalni fotograf delal za številne vodilne češke revije,časnike in češko tiskovno agencijo; bil je osebni fotograf češkega predsednika Vaclava Havla in član praške fotografske zveze. Od leta 1996 dela kot svobodni fotograf.

Njegova dela najdemo v zbirkah Muzeja uporabnih umetnosti in Mestnega muzeja v Pragi, Moravske galerije v Brnu, Ludwigovega muzeja v Kölnu, muzeja Checkpoint Charlie v Berlinu, muzeja Victoria and Albert v Londonu, Mednarodnega centra za fotografijo v New Yorku in v številnih zasebnih zbirkah povsod po svetu. Samostojno je razstavljal v mnogih evropskih državah in v ZDA, poleg tega je sodeloval na več kot 45 skupinskih razstavah.
Njegova prva monografija je izšla leta 1994, sledile so ji še tri, zadnja pa je bila posvečena češkemu praškemu narodnemu gledališču.
Cudlín je prejemnik 17 čeških nagrad za reportažno fotografijo, dvakrat pa je prejel štipendijo župana Prage.

"Od svojih fotografskih začetkov in študija na Fakulteti za film Akademije za umetnost FAMU se je Cudlín posvečal skoraj izključno reportažni in dokumentarni fotografiji. Čeprav ima precej izkušenj kot reportažni fotograf - delal je za tednik, dnevnik in tiskovno agencijo -, so mu ljubši samostojni projekti po lastni izbiri, kot je recimo serija fotografij uslužbencev krematorija, fotografije različnih masovnih praznovanj v času komunističnega režima, žametne revolucije iz leta 1989, odhoda sovjetskih vojakov iz Češkoslovaške, poceni hotelov za priseljence, življenja v Ukrajini in v Izraelu. Čeprav je na Cudlínovih fotografijah občasno prisotna določena mera ironije, ne morejo zakriti njegovega občudovanja najboljših smeri v humanistični reportažni fotografiji, ki jih na primer zastopajo legendarni tematski fotoeseji W. Eugena Smitha. Cudlínove fotografije izžarevajo podobno spoštovanje do običajnih ljudi, ki so sposobni povsem spontano občutiti veselje in ljubezen kot tudi sovraštvo, ki v življenju ne poznajo hinavščine in lahko kljub vsem krivicam, ki jih prizadeva usoda, obdržijo svoje upanje in prepričanja."

Vladimir Birgus
kritik, profesor, fotograf

"Z vidika sodobne mednarodne fotografije lahko Cudlínov slog povsem upravičeno imenujemo 'konzervativen'. Vendar pri njem konzervativnost ne pomeni vztrajanja pri tradiciji; prej bi lahko rekli, da nakazuje fotografovo trmo, njegovo zadržanost do podleganja trendom in njegov avtentičen pogled na stvari. Cudlín se skrbno izogiba gestam, preobtženim s patosom, pri čemer svoj humanizem uravnoteži z ironijo in drugimi vrstami humorja (včasih precej črnega) ... Njegove novejše fotografije so bolj zapletene, saj temeljijo na prepletanju več vizualnih ravnin, drugače povedano, hkrati prikazujejo celo množico dogajanj. Vseeno pa Cudlín vztraja tudi pri svoji drugi starejši vrsti estetike, pri kateri gre preprosto za navidez neprivlačne posnetke, ki temeljijo na hipnih izrazih na obrazu in prepričljivih, jasnih gestah. Takšna sta oba pola Cudlínovih del."

Robert Silverio
fotografski kritik in predavatelj na FAMU