Aleksandar Maćašev, oblikovalska razstava

Aleksandar Maćašev se je rodil 3. avgusta 1971 v Bečeju v nekdanji Jugoslaviji. Diplomiral je na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Beogradu leta 1998. Ukvarja se z različnimi formami vizualne umetnosti/kulture: grafično/spletno oblikovanje, web/net art, mass-media art, vizualne komunikacije ... Razstavljal in predaval je doma in v tujini. Njegova dela so bila objavljena v knjigah in revijah po vsem svetu. Je član American Institute for Graphic Arts (AIGA). Piše, ko ima kaj povedati. Zadnja tri leta živi in deluje na relaciji Združenih držav Amerike in Srbije. Trenutno živi v New Yorku. Svoja dela redno objavlja na blogu z naslovom A personal/professional diary of a visual-culture worker.

www.aleksandarmacasev.blogspot.com

www.macasev.com

Velika tesnoba

Čeprav je že od samega začetka delo provokativnega in ironičnega avtorja na področju sodobne vizualne kulture Aleksandra Maćaševa vzbujalo pozornost tudi zunaj ožje strokovne javnosti, pa se danes zdi, da je prav invazivna strategija dela Joseph Goebbels TM oziroma komuniciranje projekta preko vseh dostopnih sredstev javnega obveščanja ključni ali prelomni trenutek v ustvarjanju tega avtorja.

Spletnemu projektu Spremenljiv portret Josepha Goebbelsa iz leta 2005 je sledilo zapletenejše delo, pri katerem je uporabil jumbo plakate, televizijske in radijske postaje, splet in elektronsko pošto ter tako postavil temelje, na katerih je še naprej razvijal svoje delo - z intruzijo in osebno izpostavljenostjo na nivoju ekshibicionizma, z nenehno potrebo po družbeni in medijski kritiki, z vsesplošno postavljenimi načeli aktivizma, s širjenjem razpoložljivih medijev z namenom prenašanja informacij in vzpostavljanja komunikacije ter z osredotočanjem na mejne teme človeške izkušnje.

Josephu Goebbelsu tega leta nismo mogli uiti. če nismo slišali ali videli reklame, pa smo videli plakate, če že ne plakatov, potem billboarde, nikakor pa se nismo mogli izogniti mehanizmu umetniške distribucije po spletu, kar je tudi eno osnovnih avtorjevih sredstev produkcije in komunikacije. Avtor se je nedvomno zavedal, da tega dela, kljub njegovemu očitno političnemu in medijsko subverzivnemu značaju, ni bilo mogoče predstaviti na lahek način, prav tako se je zavedal težavnosti prizadevanja, da se javnost napoti na vzpostavljanje dialoga z njim. Na splošno spremlja večino njegovih del določeno nelagodje. Toda premišljenost njegove komunikacijske strategije, ko postane očitna prednost avtorjevega poklicnega ozadja v oglaševalski industriji, potrošnike postopoma le vplete v dialog.

Zapeljivost vizualne komunikacije, široka avtorjeva erudicija, dokumentaristična natančnost in nenehna angažiranost, najsi gre za družbeni aktivizem (Joseph Goebbels TM) ali raziskovanje intimnih življenjskih mehanizmov Družinski portreti, vse to odlikuje predstavljena dela, do zadnjih izvodov vizualnega dnevnika Meje, ki ga avtor ni zasnoval samo kot sredstvo osebnega ustvarjalnega in intelektualnega preučevanja, ampak tudi kot veljavno izhodišče za nova merila v umetniški produkciji.

Pri oblikovanju novih kulturnih konceptov Maćašev razkriva večplastne identitete in z nadgraditvijo taktik, tekstur in občutljivosti, izpričanih v prejšnjih delih, razvija nove oblike vzpostavljanja dialoga. V svoje delo vključuje številne medije, tudi šivanje, oblačila, vezena besedila, bloge ...

Avtor je širšemu občinstvu znan tudi kot vrhunski grafični oblikovalec spletnih stani. Toda v tem trenutku popolne zabrisanosti ustvarjalnih in konceptualnih meja med posameznimi kategorijami ni več potrebe po ponovnem ugotavljanju odnosa oblikovalec vs. umetnik, saj oblikovanje vedno že vodijo ideje, vizualizacije idej, aktiviranje prostora. V obeh primerih - v grafičnem oblikovanju in v avtorskem projektu - Maćašev na izzive odgovarja z enako raziskovalnim in inovativnim pristopom. Podobno je v primeru projekta Erste mehanizem, večpomenske stvaritve, ki prepričljivo funkcionira hkrati kot sredstvo množične komunikacije in kot delo sodobne umetnosti, enterierske grafike Hrošč v ušesu za Telenor ali spletne strani za New Moment. Tudi v svojih delih, namenjenih korporacijam, avtor ne opušča strategije ironije, raziskovanja meja in iskanja novih vrednot.

In vendar, neulovljivost identitete in formalna nekonsistenca ne izključujeta obstoja jasne strategije in sistematiziranih sporočil, ki vzpostavljajo tekočo in razumljivo komunikacijo. Skozi eksperimentalno rabo vseh omenjenih medijev Maćašev ustvarja nove vizualne govorice, opozarjajoč na določene družbene in kulturne pojave ob hkratnem raziskovanju dinamike odnosa med osebno ekspresijo in poklicno prakso.   

Anica Tucakov, umetnostna zgodovinarka
Anonymous Said (www.anonymoussaid.org)