24. november 2005 - 20. januar 2006
Aleš Najbrt
Umetniški vodja in soustanovitelj Studia Najbrt, rojen leta 1962 v Pragi. Končal je Srednjo šolo za grafično oblikovanje in Akademijo za uporabne umetnosti v Pragi, smer klasični tisk in tipografija. Od leta 1999 je predsednik Organizacijskega
komiteja Grafičnega bienala v Brnu, od leta 1997 član uredniškega sveta revije Deleatur, od leta 1996 član Typo Design Club, od leta 1992 glavni urednik in umetniški vodja revije Raut, med leti 1990-1993 pa je bil umetniški vodja revije Reflex.
Studio sta leta 1994 osnovala Aleš Najbrt in Pavel Lev, zdaj pa ga vodita skupaj z Zuzano Lednicko. Studio ima danes dvanajst članov, ki so dejavni na vseh področjih grafičnega oblikovanja, še zlasti kulture (glasba, film, gledališče, likovna umetnost), celostnih podob (od oblikovanja logotipov do priročnikov o celostni podobi podjetij), knjig in oblikovalskih revij. Studio sodeluje tudi pri organiziranju razstav grafičnega oblikovanja v tujini.
Med drugim so razstavljali v Nacionalnem tehnološkem muzeju v Pragi, v Galeriji Radio House v New Yorku, v Washingtonu, v Univerzitetni galeriji v Plznu, Oblikovalskem centru Republike Češke v Brnu, skupaj z Why Not Associates v Londonu in Pragi ter v Češkem centru na Dunaju. Za svoja dela so prejeli številne prestižne nagrade, med drugim nagrado Ministrstva za kulturo Republike Češke za najlepšo knjigo leta (1996 in 1999), Grand Prix na 17. Bienalu grafičnega oblikovanja v Brnu (1996), bronasto medaljo na letnem srečanju Tokyo Type Directors Club (1996-1997), nagrado za oblikovalsko odličnost za celostno podobo podjetja Agropol (1999), nagrado za najboljši filmski plakat češke akademije za film in televizijo (1999, 2002 in 2004), nagrado Akademije za popularno glasbo Zlaty Andel 2003 za najboljši cede ovitek leta in nagrado za odličnost češkega republiškega oblikovalskega centra za celostno podobo mesta Praga leta 2004.
Aleš Najbrt je ena izmed vodilnih osebnosti na češki oblikovalski sceni. Na začetku 90. je eksperimentiral s kaligrafijo, nato pa je z oblikovanjem dinamično konstruiranih pisav zakoličil lastno tipografsko ozemlje. S svojim ustvarjanjem je dokazoval, kako lahko kulturne dejavnosti ustvarijo močno in izvirno opozicijo uradni kulturi nekdanje Češkoslovaške. Kot član še vedno popularnega "Teatra Sklep" (Klet) je bil odličen promotor njegovega repertoarja. Sklep je eno izmed petih manjših gledališč, imenovanih "praških pet", ki so uprizarjali sodobne predstave z eksperimentalno poezijo, plesom in igro. Postal je znan ne samo po svojih predstavah, temveč tudi po izrazno močnih plakatih in brošurah, ki jih je zasnoval Najbrt. V tistem času je Najbrt deloval tudi kot oblikovalec in izdajatelj največje neodvisne kulturne revije, imenovane Raut (350 x 500 mm), za katero so bile značilne originalne kompozicije slik velikega formata, ki jih je posnel Najbrtov prijatelj in fotograf Tono Stano, kombinirane z Najbrtovim pronicljivim tipografskim stilom in pisano besedo.
Po zlomu komunizma na Češkoslovaškem leta 1989 so Aleša Najbrta povabili k sodelovanju pri novi reviji Reflex, kjer je delal tudi njegov znanec iz oblikovalske akademije in kasnejši partner v oblikovalskem studiu Pavel Lev. Najbrt je najprej oblikovno zasnoval naslov revije in od leta 1990 do 1992 z mladimi fotografi, avtorji in novinarji soustvarjal takrat najboljšo splošnoinformativno revijo. Nov tipografski stil je originalne abecede in logotipe spojil z dokumentarno fotografijo in nastala je poetična, zabavna in pomenljiva kronika porajajočih se družbenih realnosti tistega časa. Duhovni očetje stare alternativne kulturne opozicije so vplivali na naslednji val oblikovalcev, kar je vizualno okolje na češkem v 90. letih korenito spremenilo. Po delu pri Reflexu sta Najbrt in Lev ustanovila svoj studio, ki je predvsem na kulturnem področju ustvarjal prvovrstne oblikovalske dosežke. Prospekte, monografije in gradivo za razstave sta ustvarjala za znance iz praške Akademije za oblikovanje in arhitekturo, na primer umetniško skupino "Tvrdohlaví" (Trdoglavi) in "Olgoj Chorchoj", trenutno najbolj uspešno skupino na področju notranjega in industrijskega oblikovanja na Češkem.
V drugi polovici 90. sta Aleš Najbrt in Pavel Lev k sodelovanju v studiu povabila mlade, nadarjene oblikovalce, in sicer Petra Knoblocha, Petra Bilaka, Radima Peška, Zuzano Lednicko in nazadnje še Mikulaša Machačka. Večina jih je v studiu ostala le krajši čas, Lednicka in Machaček pa sta kasneje postala del stalne ekipe. Predvsem v bolj komercialne projekte, ki so ob koncu stoletja v Studiu Najbrt postali dominantni, sta vnesla nov vidik inovativne in igrive vizije. Dinamični in pomenljivi projekti za poslovne subjekte (češki telekom, mesto Praga, PPF in mnogi drugi) so pobrali mnogo nagrad in predstavljajo odličen primer neizmernih možnosti neodvisnega kreativnega mišljenja na formalnem, sivem poslovnem področju. Pomemben del produkcije so tudi filmski plakati. Sredi 90. je Najbrt namreč začel sodelovati z mednarodnim filmskim festivalom v Karlovih Varih, kar ga je pripeljalo v samo središče "novega sveta novih možnosti". S sodelavci za festivale niso zasnovali le številnih celostnih grafičnih podob, plakatov in informacijskega materiala, temveč tudi številne plakate, ki so oglaševali danes najbolj uspešne filme, kot so [eptej, Gnezdeca (Pelišky), Samotarji (Samotari), Pupendo, Gor in dol (Horem padem) in druge.
Studio Najbrt je idealen primer, kako močno in atraktivno je lahko grafično oblikovanje, če je le narejeno s profesionalno disciplino, strastjo, stremenjem k popolnosti in popolni izrabi talenta, ob vsem tem pa še s kančkom izvirnosti in specifičnega humorja.
Preprosto - sveža izkušnja, ki nikogar ne pusti hladnega.
Alan Zaruba, grafični oblikovalec in publicist