Radovan Jenko, razstava ilustracij

Radovan Jenko
Rodil se je leta 1955 v Celju. Ukvarja se s pedagoškim delom in oblikovanjem vidnih sporočil s posebnim poudarkom na vizualnih komentarjih - ilustracijah kot njihovim nosilnim elementom. Junija 1981 je diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Varšavi iz plakata pri prof. Henryku Tomaszewskem in slikarstva pri prof. Teresy Pagowski. Med letoma 1981 in 1986 je bil zaposlen kot umetniški direktor in oblikovalec v celjskem Design studiu Aero. Med letoma 1986 in 1998 je deloval kot samostojni umetnik na področju vizualnih komunikacij. Od leta 1991 je profesor na Univerzi v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, kjer poučuje predmet Načrtovanje vizualnih komunikacij.

Pomembnejše nagrade

Prva nagrada na natečaju za plakat "Mednarodni Rdeči križ", Varšava, Poljska (1981), nagrada Prešernovega sklada za grafično oblikovanje v letu 1990 (1991), srebrna medalja na Art Directors Club, New York (1991), Distinctive Merit Award na II. Internet Poster design Competition, Tokio, Japonska (1999), najlepša slovenska knjiga (2001, 2004), dve Brumnovi priznanji in pohvala žirije na 2. bienalu vidnih sporočil v Ljubljani (2005), 1. nagrada na 6. Trienalu Eco Poster, "4th Block", Kharkov, Ukrajina (2006).

Njegovi plakati so v stalnih zbirkah: Israel Museum v Jeruzalemu, Izrael; Die Neue Sammlung v Münchnu, Nemčija; Danskplakat Muzeum v Arhusu, Danska; Muzej plakatov Wilanow v Varšavi, Poljska.

Pomembnejše revialne in knjižne objave: Novum Gebrauchsgraphik, Print, Graphis Posters, Monthly Design; Alice Twemlow: What is Graphic Design For? (RotoVision, 2006), Steven Heller & Mirko Ili}: Handwritten (Thames & Hudson, 2004). Leta 1999 je izšla njegova monografija Vizualno razmišljanje - Visual Thinking (Založba Sanje in samozaložba), v letu 2005 pa je pri založbi LaLook izšla knjiga Radovan Jenko: Posters - Affiches.

Podobe, ki razkrivajo

Poglejmo naslovnico romana Parfum Patricka Süskinda, ki jo je oblikoval Radovan Jenko. Naslov knjige in ime avtorja sta s kredo napisana na črno podlago. Rokopis je igriv in zvijajoč, s čimer zbuja spomine na oblikovanje naslovov v modnih časopisih 1950-ih. Obrezani košček zelene in rožnate tapete ali morda tkanine z rožami nakazuje abstraktne linije ženskega telesa, ena od rož cveti med njenimi nogami. Kompozicija deluje harmonično. Nato se pokaže temnejša plast pomena. Iz čutnih oblin na desni strani ženskega telesa vznika pogubna slutnja protagonistove ubijalske obsesije z vonjem mlade ženske, silhueta profila njegovega obraza, njegov nos se zažira v njen pas.

Jenko v svojih delih rad prikriva podobe, ki se kot plahe živali pokažejo pozornemu gledalcu. Iz teksture pokrajine na njegovem plakatu za knjigo Ob reki Piedri sem sedela in jokala se pokaže dekle. Sedi, z glavo med rokami, kača njenih las je dolga, svetlikajoča reka. V vodnih kodrih najdemo celo ribe, v zgornjem toku pa možička, ki ribari na rečnem bregu. V kolažni ilustraciji za letno poročilo Banke Celje so upodobljeni različni sadeži, zbrani na papirnatem prtičku. Pod prtičkom lahko zaznamo bankovce, ki nakazujejo, da ima vsak vidik našega življenja finančni podton. Pri drugem projektu za Banko Celje je oblikoval plakat, na katerem se silhuete petindvajsetih živali skrivajo med golimi vejami in vejicami drevesa, ki ga je počrnilo zahajajoče sonce. Živali na plakatu pripadajo tistim vrstam, ki so v Sloveniji redke in ogrožene. Radovan Jenko je sam ogrožena vrsta, saj pripada zadnji generaciji grafičnih umetnikov, ki so bili izučeni kot slikarji in tudi kot oblikovalci. V 1970-ih je na Akademiji lepih umetnosti v Varšavi študiral oblikovanje plakatov pri mojstru te umetniške zvrsti, profesorju Henryku Tomaszewskem, in slikarstvo pri njegovi ženi, profesorici Teresy Pagowski. Oba sta likovno umetnost videla kot temelj, iz katerega izvira kakovostno oblikovanje. ^eprav je Jenkovo delo povsem sodobno, njegove slikarske kompozicije jasno kažejo spoštovanje do nekdanjih mentorjev. Danes je Jenko profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, poleg tega pa ima svoj studio v veliki stoletni stavbi v Ljubljani. Oblikuje in ilustrira plakate, koledarje, knjige in logotipe, največ za kulturne institucije, kot so muzeji in založniške hiše, pa tudi za banko. Njegovo ustvarjanje vključuje različne medije, vedno pa je zaznamovano z njegovo roko - bodisi z ročno izdelano tipografijo, slikarsko kvaliteto njegove linije, surovo obrezanim robom koščka kolaža ali včasih, dobesedno, z njegovim prstnim odtisom.

Jenko sebe dojema kot prevajalca, ki dela na "križišču, kjer prihaja do prevoda med verbalnim in vizualnim". Vizualni jezik njegovih del je bogat, tako v zgoščenih ilustratorskih in tipografskih detajlih kot v odmevni metaforični vsebini. Njegovi plakati, ilustracije in grafični logotipi z duhovitostjo, plastmi domišljije, ki počasi razkrivajo svojo vsebino, sodobnim pristopom k nadrealizmu in igrivimi dekoracijami očarajo gledalca in mu predajo pogosto odkrito kritična sporočila. Jenko je na plakatu, ki ga je sam izdal, simbolno moč uničujočega cunamija iz leta 2005 uporabil za prikaz svojega mnenja o globalnem potrošništvu. Podoba, ki jo je ustvaril, temelji na japonskem lesorezu iz obdobja 1823-1829, naslovljenem "Veliki val ob Kanagawi", njegov val pa sestavlja 4791 korporativnih logotipov z vsega sveta. Jenko hoče presenetiti gledalca s svojim posebnim načinom vizualnega razmišljanja, a obenem tudi želi, da je njegovo delo "preprosto in razumljivo" publiki. "Doseči hočem popolno sinergijo informacije in podobe," pravi Jenko.

Eden od elementov Jenkovega ustvarjanja, ki ga imam najraje, je njegovo nebo. Vedno je zveneče jasno, sinje modre barve, posejano z belimi oblaki. Včasih uporabi fotografijo, včasih ga nariše sam in za oblake uporabi strgane koščke belega papirja. Včasih kaj pluje po nebu, na primer besede, čebele, mavrice, jadrnice ali angeli. Njegovo veličastno nebo se razliva, ne samo do robov platna, tudi naprej in naprej, navidez do večnosti.

Jenko uspe zgostiti pomen in ustvariti iluzijo neomejenih prostranosti in pogledov, celo kadar ima na voljo le majhen pravokoten prostor. Njegova izredna sposobnost posredovanja informacij in osvobajanja domišljije izhaja iz šolanja, iz prakse, ki se izmika disciplini, in iz širine njegovega duha - duha, ki mu samo reševanje problemov ali samo ustvarjanje podob, vsak zase, ne bi nikoli zadoščala.

Alice Twemlow, kustosinja in kritičarka za področje oblikovanja ter članica upravnega odbora newyorške podružnice združenja AIGA