Rokometni klub Dol TKI Hrastnik: Majhen klub, veliko srce

Osnova športnih klubov so doma vzgojeni igralci, zato veliko pozornosti posvečajo delu z mladimi. Tako tudi v rokometnem klubu Dol TKI Hrastnik. Čeprav delujejo v kraju z le 1.000 prebivalci, v klubu trenira 100 otrok, že 21 let pa organizirajo tudi turnir v mini rokometu, zaradi katerega na Dol pride veliko ekip mladih rokometašev iz različnih držav. Da bodo lahko še naprej izpolnjevali svojo izjemno vlogo, ki jo imajo v svojem okolju, smo jih v NLB z veseljem pozdravili v projektu Šport mladih, s katerim podpiramo delovanje lokalnih športnih klubov po vsej Sloveniji, ki delajo z mladimi.

Začetki rokometa na Dolu so povezani z bližnjim Hrastnikom, kjer so si žogo podajali že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pozneje je bilo organizirano Telovadno društvo Hrastnik, v okviru katerega se je rokomet, sicer na rekreativni ravni, preselil na Dol. Leta 1982 so ustanovili Rokometni klub Dol, v katerem so najprej začeli z delom v mladinskih selekcijah in iz njih razvili še članske ekipe.

Klub je nastopal v nekdanji drugi ligi, ki je postala 1.B liga, v kateri tekmuje danes. Predsednik kluba Dejan Selak se pohvali, da se jim je v zadnjem obdobju v dveh sezonah (2016/17 in 2018/19) uspelo prebiti tudi v družbo najboljših v Sloveniji, v prvo NLB ligo: »Na ta dosežek smo posebej ponosni, saj so jedro ekipe igralci, ki izhajajo iz naše rokometne šole.«

Največji uspeh kluba je zagotovo nastop na zaključnem turnirju pokala Slovenije »final four«, ki je bil leta 2015 v Kopru. »Nastopali smo v družbi RK Celje, Koper in Velenje. Za tako majhen klub, kot smo mi, je to izjemen uspeh. Odlično gre tudi našim mlajšim selekcijam. V preteklem desetletju je ena od njih osvojila celo naslov državnega prvaka,« največje uspehe našteje Dejan.

Majhen klub, velika odgovornost

Občina Hrastnik ima 10.000 prebivalcev, krajevna skupnost Dol pri Hrastniku okoli 1.000, zato je podatek, da v klubu trenira 100 otrok, še bolj zavidanja vreden. Predsednik kluba prizna, da je otroke čedalje težje pritegniti k športu: »Elektronske naprave jim jemljejo vse več časa, hkrati so starši vedno bolj obremenjeni.« Otroke skušajo pritegniti predvsem s predstavitvami rokometa v vrtcih in šolah, z reklamnimi letaki, aktivni so tudi na družbenih omrežjih.

»V našem okolju veliko pomenita tudi zgodovina in tradicija. Ker na Dolu drugih športov ni, je najbolj pomembno, da otroke pripeljemo do športne dvorane, da si ogledajo trening ali tekmo, si morda najdejo vzornika v članski ekipi. Ko so enkrat na igrišču z žogo v roki, pa jih šport hitro zasvoji,« pot do otrok opiše Dejan.

Klubom, ki delajo z mladimi, je najpomembneje doseči, da otroci vzljubijo šport. Tega se v RK Dol TKI Hrastnik dobro zavedajo. Med razlogi, s katerimi na spletni strani vabijo najmlajše, naj se pridružijo klubu, tako poudarjajo vrsto koristi, ki jih trening rokometa prinaša otrokom: učijo se osnovnih načinov gibanja z žogo, sodelovanja v skupini in medsebojne pomoči, športnega vedenja, dobivajo koordinacijo, moč, natančnost, hitrost, gibljivost in vztrajnost ter posledično ozaveščajo pomen gibanja za zdravje.

Najmlajši rokozavrček ima komaj štiri leta in pol

Najmlajši član njihovega kluba šteje komaj štiri leta in pol ter je član Rokozavrov, kot se imenuje najmlajša selekcija. »Letos imamo pri Rokozavrih kar 15 nadobudnežev. Pri tako majhnih otrocih sicer še ne moremo reči, da jih učimo rokometa, ampak jih skušamo osvojiti z žogo,« z nasmehom na obrazu razloži Dejan. Član upravnega odbora kluba Jure Zdovc še doda: »Kot kaže, smo na pravi poti, saj velik delež otrok po dveh letih nadaljuje z mini rokometom.«

V klubu vsaki dve leti pripravijo krst za tiste, ki so se priključili klubu. »Otrok pride na igrišče skupaj z igralcem članske ekipe, ob tem lahko pove nekaj besed in slavnostno mu izročimo njegov prvi dres. Tako tudi pri drugih otrocih, ki sedijo na tribuni, ali pa pri prijateljih naših članov zbudimo željo, da bi se nam pridružili,« tradicijo opiše Dejan.

Najmlajši rokozavrčki kljub temu, da nekateri še ne morejo niti dobro prijeti žoge, nekajkrat na leto dobijo priložnost, da se pomerijo v dvorani. »Nastopijo pred polnimi tribunami, kjer jih spodbujajo starši, sorojenci, prijatelji, in prvič oblečejo dres z grbom kluba. To otrokom veliko pomeni. Podarimo jim tudi majice za trening, a pazimo, da tega ni preveč. Ne želimo, da bi na trening prihajali zaradi napačnih razlogov,« pove Jure Zdovc.

Pot do mladih src so mednarodni turnirji

Ko smo jih obiskali, je bila na treningu ravno združena ekipa mladincev in kadetov, fantje v starosti med 16 in 19 let. Kot nam je povedal njihov trener Gregor Pesko, v ekipi skupaj trenirajo tako tisti z veliko željo po športnem uspehu kot tisti, ki hodijo na treninge bolj rekreativno.

Gregor pojasni, da mladim veliko pomenijo udeležbe na mednarodnih turnirjih, na katerih se lahko pomenijo z vrstniki iz različnih držav in iz največjih klubov. »Če za katerega od naših igralcev pokaže zanimanje tako velik klub, kot so Celjani, smo pa seveda veseli, saj je to dokaz, da delamo dobro,« še doda.

Da so mednarodni turnirji res pot do mladih src, potrdi 15-letni Matija Prah, ki rokomet trenira že deset let. »Najbolj sem si zapomnil obisk turnirja v Pragi, kjer smo se med 85 ekipami z vsega sveta uvrstili na četrto mesto.«

Tudi njegov leto dni mlajši soigralec Klemen Nemec se vedno veseli turnirjev. Njegov najljubši je bil lani v Kopru, ki si ga je zapomnil po dobrem rezultatu in tudi zaradi druženja s kolegi. Maksu Lovriču pa je v spominu najbolj ostal turnir v Sarajevu, na katerem je tekmovalce spremljalo tudi več staršev.

Otroke vzgajajo v samostojne osebe

Kot pove Jure Zdovc, je pri mini rokometu običajna praksa, da na turnirje, predvsem tiste v tujini, z igralci hodijo tudi starši. »Lepo je, da imajo otroci tudi na takih turnirjih podporo s tribun. Naša naloga je sicer tudi, da otroke vzgojimo v samostojne osebe, kar pa je težko, če so starši vedno poleg, zato je treba postaviti primerno distanco med ekipo in starši,« pojasni Zdovc.

Pri fantih, ki se v domači dvorani borijo za žogo, se očitno ni bati, da ne bi bil dovolj samostojni in odgovorni. Matija, ki obiskuje prvi letnik srednje šole, vsako jutro vstaja ob pol šestih. »Šola se začne ob sedmih in do tja potrebujem vsaj 45 minut. Tako se v posteljo odpravim nekaj po deveti uri zvečer.« Prizna, da je včasih težko, a si takrat pomaga z glasbo. Njegov soigralec Maks pri šestnajstih letih obiskuje gostinsko šolo, ob tem dela in še štirikrat na teden trenira rokomet. Ni edini v ekipi, ki že služi svoj denar, trije njegovi soigralci so tako kot on že finančno samostojni.

Ko jih povprašamo po željah, so njihovi odgovori enaki. Matija, Klemen in Maks si želijo zaigrati za člansko ekipo Dola iz Hrastnika. Med njihovimi vzorniki so slovenski igralci, kot sta Miha Zarabec in Dean Bombač. Maks pa prisega še na hrvaškega Ivana Baliča, ki so ga mnogi šteli za najboljšega igralca na svetu. »Na YouTubu sem pregledal nešteto njegovih tekem. Želim igrati kot on. Celo pričesko sem si pustil enako,« z navdušenjem o svojem idolu razlaga Maks. Ko ga povprašamo, če ve, koliko je zaslužil Balič, le odkima: »To me ne zanima. Zanima me le, kako igra in kako bi se mu lahko približal.«

Kolektivni šport je dobra izkušnja za prihodnost

Velika pripadnost klubu se kaže tudi v tem, da nekdanji igralci praviloma ostajajo v klubu tudi po koncu kariere in mu po svojih močeh pomagajo pri delovanju. Velika večina članov upravnega odbora so tako nekdanji igralci.

Rokomet na Dolu je v središču dogajanja. Otroci pomagajo tudi pri organizaciji tekem in drugih nalogah, za zapisnikarsko mizo na tekmah pa boste našli Simono Weber Goljuf, mamo vratarja kadetske selekcije Ažbeta. »Včasih je kar težko, saj sem goreča navijačica, a tega za zapisnikarsko mizo ne smem pokazati in se moram zadržati,« se pošali.

Mednarodni turnir v malem rokometu

V klubu se zavedajo, da lahko preživijo le, če bodo otroške in mladinske selekcije delovale dobro in razvijale igralce, ki bodo klub zastopali kot člani. Zato temu posvečajo veliko pozornost, kar kaže tudi organizacija turnirja v malem rokometu, pri katerem so začeli sodelovati tudi z NLB.

Gre za dogodek, za katerega diha ves Dol. V njihov mali kraj takrat pride veliko ekip iz različnih držav. »Letos bomo turnir organizirali že 21. Bili smo prvi, ki smo organizirali tak turnir v naši državi. K nam prihajajo otroci iz Avstrije, Italije, Hrvaške, tudi iz Bosne. V rekordnem letu je na Dolu rokomet igralo več kot 1.100 otrok v enem dnevu,« o enem najpomembnejših dogodkov v njihovem kraju z zanosom razlaga Jure Zdovc.

Ko so jih v lokalni NLB Poslovalnici opozorili še na razpis za Šport mladih, so se z veseljem prijavili in uspeli.

Najpomembneje je, da so na igrišču domači fantje

Ko so tekmovali v 1. NLB ligi, so ugotovili, da navijačem, ki se jih na tekmah zbere več sto, največ pomeni, če za klub igrajo domači igralci. »Ni pomembno, v kateri ligi igramo, pomembneje je, da so na igrišču naši fantje,« pove Dejan. Ko povprašamo, kdaj je v dvorani na Dolu pri Hrastniku najbolj napeto, je odgovor vseh enak: »Ko gostuje klub iz Trbovelj.« »Letos smo prvič po več letih izgubili v lastni dvorani. A že načrtujemo maščevanje,« v smehu povedo vodilni člani kluba.