Kaj lahko doseže športni klub, ki načrtno dela z mladimi in ima zato ustrezno podporo okolja – šol, staršev in podjetij –, lahko vidimo v Rokometnem klubu Drava Ptuj (RK Drava Ptuj). Njihova rokometna šola je med desetimi najboljšimi v Sloveniji in gotovo prispeva tudi k uspehom članske ekipe. Pred sabo imajo jasno vizijo, kako preseči sedanje stanje in dosegati več. Nov zagon pričakujejo tudi od vključitve v projekt Šport mladih, ki smo ga v NLB zasnovali za podporo delu z mladimi na področju športa po vsej Sloveniji.
Rokomet je na Ptuju doma že desetletja. Če smo natančni, letos mineva kar 70 let, odkar so dijaki ptujske gimnazije začeli organizirano igrati rokomet, člani kluba pa so aktivno sodelovali tudi pri ustanovitvi Rokometne zveze Slovenije leta 1949. Nosilec te bogate tradicije je danes RK Drava Ptuj.
Zdravko Peklar, ki je že desetletja povezan s klubom in je soustanovitelj Rokometne šole Ptuj, nam pove, da so otroško rokometno vadbo organizirali leta 2002 na pobudo nekdanjih članov kluba, ki so bili pripravljeni vložiti svoj čas, energijo in znanje, rokometno šolo pa ustanovili dve leti pozneje. »Začelo se je z malo skupinico otrok, ki so jo večinoma sestavljali sinovi nekdanjih igralcev. V članski selekciji takrat niso imeli časa in energije za delo z mladimi, interes pri starših pa je vseeno bil. Prosili so me, da prevzamem rokometno šolo, in sem jo,« se spominja Zdravko.
Iz male skupinice otrok se je hitro razvila močna skupina. »Imeli smo strokovni kader in tako smo lahko program začeli izvajati na vseh osnovnih šolah na Ptuju in v okolici, začenši z otroci v četrtem razredu osnovne šole. Bili smo tako uspešni, da smo imeli prvo poletje, torej po koncu prve sezone, na poletnem taboru kar 90 otrok. In s to ekipo smo začeli rasti. Jedro ekipe se je ustvarilo in nato smo ji le še dodajali člane.«
Pokali RK Drava Ptuj
Kot pravi Miran Satler, predsednik Rokometne šole Ptuj, je sodelovanje s šolami še vedno izrednega pomena: »Dobro sodelovanje z uradnimi izobraževalnimi institucijami, torej šolami, je predpogoj za uspešno delovanje otroških in mladinskih selekcij. Če imamo na šoli rokometni krožek, potem imamo dostop do veliko širšega nabora talentov, kot če zgolj čakamo, da pridejo otroci k nam.«
Ptuj je športno mesto, v njem deluje kar 90 različnih športnih klubov in vsi si želijo privabiti čim več mladih. Najbolj priljubljen je zagotovo nogomet, priznavata sogovornika, toda rokomet je glede na število otrok trdno na drugem mestu. »Otroci so ponosni na to, da so del tega kluba. Če bi se postavili pred katerokoli šolo na Ptuju in pogledali otroke, ki po pouku prihajajo skozi vrata, bi jih kar nekaj videli v naših trenirkah, tudi tiste, ki rokometa ne trenirajo več,« s ponosom pove Miran Satler.
Kot nam razložita sogovornika, otroke k treniranju rokometa največkrat pripelje želja po druženju z vrstniki in prijatelji: »Običajno je tako, da najprej poskusi eden iz družbe in nato se mu iz radovednosti pridružijo še drugi.« Pomembno vlogo imajo vedno tudi starši. S svojim zgledom in odnosom lahko veliko pripomorejo k temu, da so otroci bolj zavzeti. »Rokomet je atraktiven šport, katerega bistvo je ekipni duh. Ko se otroci počutijo kot del ekipe, ko začutijo pripadnost do kluba, se poveča tudi želja po treningu in delu,« Zdravko Peklar pojasni, kaj privlači mlade v šport.
V RK Drava Ptuj se trudijo, da bi otrokom skozi šport privzgojili tudi vrednote, s katerimi bodo odrasli v zdrave in odgovorne ljudi. »Točnost je zagotovo ena bistvenih navad, ki jih želimo privzgojiti mladim rokometašem. Odgovornost do ekipe prav tako. Morajo dokazati, da se nanje lahko zanesemo. Če se malce pošalim, bi lahko rekel, da morajo izostanke z vadbe opravičiti celo bolj kot v šoli, saj vplivajo na delovanje cele ekipe. Moje osebno mnenje je, čeprav zna biti to za nekatere starše celo moteče, da red mora biti. In mislim, da nam uspeva na treningih ohranjati tako red, disciplino kot vzgajati pozitiven odnos do športa in spoštovanje trenerjev. Gre za ekipni šport, kjer je hierarhija bistvena,« temeljne vrednote kluba opiše Miran Satler.
Da so izkušnje, ki jih z rokometom pridobivajo mladi, koristne za življenje, meni tudi Zdravko: »V kolektivnih športih se moraš prilagajati. Moraš sprejeti dejstvo, da ima lahko prav tudi kdo drug, in sodniki ti pokažejo, da moraš znati preživeti tudi krivico, če se ti godi. To je posebna specifika rokometa, saj so zaradi narave igre sodniške napake relativno pogoste. Otroku je težko pojasniti, zakaj se mu je zgodila krivica. A naučimo jih, kako se soočiti s tem in kako se odzvati.«
Zdravo tekmovalnost mladi razvijajo z udeležbo na turnirjih in ligaškem tekmovanju. Turnirji imajo za klub poseben pomen. »S klubom smo preživeli ogromno lepih trenutkov: od turnirjev v Pragi, v Beogradu, kjer smo bili z otroki letos, pa v Aranđelovcu, pobratenem mestu Ptuja, kamor so odšli kar trije avtobusi. To so nepozabni trenutki, ki ti jih lahko da le šport. V Prago, kjer priredijo res pravi rokometni praznik, ki pritegne 1500 udeležencev z vsega sveta, smo šli trikrat. Peljemo dve do tri ekipe, poleg pa gredo navadno tudi starši. Vsak tak turnir dodatno poveže vse, ki so pomembni za delo mladinske selekcije: otroke, strokovno vodstvo, upravo in starše. Če ekipa doseže še dober rezultat, je to neprecenljivo,« z žarom v očeh razlaga Satler.
Čeprav mladim tekmovalcem na turnirjih pustijo malce več svobode, pa imajo tudi nekaj omejitev: »Telefone in tablice zjutraj po zajtrku poberemo in jim jih vrnemo šele zvečer. Želimo si namreč, da se popolnoma posvetijo tekmovanju in ekipi. Pritožil se ni še nihče. Uživajo v igranju in medsebojni družbi in naprav niti ne pogrešajo.« Pred vsakim turnirjem jim svetujejo tudi, koliko denarja vzeti s seboj in kako z njim ravnati. »A v resnici ga niti nimajo časa zapraviti,« je iskren Satler in doda: »Običajno sta z otroki vedno dva spremljevalca, ki skrbita, da je prehrana kolikor toliko zdrava in da ne zapravljajo za neumnosti«.
Obiski tovrstnih turnirjev so večji finančni zalogaj, ki si ga čedalje težje privoščijo. Tudi zato sogovornika pozdravljata projekt Šport mladih, s katerim NLB podpira mlade športnike po vsej Sloveniji. Njegov prispevek vidita v tem, da športnim klubom, ki delajo z mladimi, pomaga uresničevati njihovo vizijo in jih poveže v skupnih prizadevanjih za razvoj naslednjih generacij, da bodo dosegale še več.
Miran Satler
V RK Drava Ptuj imajo jasno izdelano vizijo, kaj si želijo in kako to doseči, tudi ob pomoči sponzorjev iz gospodarstva. Pa ne gre le za finančna sredstva, od njih dobivajo veliko več, navsezadnje veliko pomeni že sam občutek, da okolje prepoznava njihov pomen. S podporo NLB bo klub, ki po mnenju predsednika rokometne šole zadnjih petih let nekako stagnira, dobil nov zagon: »Za korak naprej nam primanjkuje strokovnega kadra. Radi bi zaposlili profesionalnega trenerja tudi za mladinske selekcije. Upamo, da dobimo mladega resnega trenerja, ki bo začel delati na višji ravni, kot jo mi zmoremo zdaj. Naše želje pa imajo ceno, ki si jo težko privoščimo. Na razpis Šport mladih smo se prijavili ravno zato, ker menimo, da bi s temi sredstvi klub lahko dvignili na višjo raven. Menimo, da si Ptuj zasluži ekipo, ki bo stalni član prve lige.«
»Mislim, da imamo pravilen pristop do športa. Trudimo se, da bi šport otroke bogatil. Otrokom želimo zapolniti popoldanski čas, jim omogočiti potovanja, pokazati, kaj pomeni zdrav športni duh, in jim zapolniti prosti čas z aktivnostmi, ki bodo pripomogle k temu, da bodo odrasli v odgovorne osebe. Ne pričakujemo, da bodo vsi postali vrhunski športniki. Velika večina jih bo živela normalno življenje, vendar menim, da bodo tudi zaradi rokometne šole odrasli v zdrave osebnosti. In mogoče koga prav z zgledom prepričamo, da se bo h klubu vrnil v odrasli dobi in pomagal pri razvoju naslednjih generacij,« opiše najpomembnejši del svojega dela Miran Satler.
V okviru projekta Šport mladih podpiramo športne klube po vsej Sloveniji, ki s športnim izobraževanjem mladih na regionalni ravni spodbujajo h gibanju in zdravemu življenju ter so pomemben steber družbenega razvoja. S povezovanjem različnih lokalnih skupnosti in vzgojo mladih lahko dosegamo več. Več preberite v Poročilu o družbeni odgovornosti.
Marec, 2019