Prva občinska hranilnica na Slovenskem dobila spominsko obeležje v prostorih rektorata Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu
18. januar 2024
NLB in Univerza v Mariboru sta danes v prostorih rektorata Univerze v Mariboru na Slomškovem trgu, kjer je domovala Mestna hranilnica Maribor, prva občinska hranilnica na Slovenskem, odkrili spominsko obeležje. To je že tretje v nizu obeležij na stavbah po Sloveniji, v katerih so tekom več kot 200-letne zgodovine bančništva na naših tleh delovale pomembne finančne institucije. Namen postavitve tovrstnih obeležij je širjenje zavedanje o zgodovini razvoja bančne panoge na Slovenskem, ki je bila ključnega pomena za razvoj gospodarstva in blaginje naroda.
Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki deluje pod okriljem NLB, vsako leto izbere eno izmed skoraj 400 finančnih institucij, ki so na Slovenskem delovale tekom 200 letne zgodovine bančništva. Na zgradbo izbrane institucije Bankarium v dogovoru z lastniki namesti spominsko tablo. Spominski tabli sta bili doslej nameščeni pred poslopjem Državnega zbora v Ljubljani, kjer je v preteklosti domovala Kranjska hranilnica, prva denarna ustanova na Slovenskem ter v središču Dravograda, kjer je delovala Hranilnica in posojilnica Spodnji Dravograd, ena izmed prvih bančnih institucij na Slovenskem.
Mestna hranilnica Maribor je torej tretja finančna institucija, ki je prejela spominsko obeležje. Bila je prva občinska hranilnica na slovenskih tleh, ustanovljena leta 1862 in hitro je dosegla okoli 15 % tržni delež in tretje mesto po velikosti med denarnimi zavodi pred 1. svetovno vojno. Samostojno je delovala 100 let, saj je bila leta 1962 priključena Komunalni banki Maribor, ki se kasneje preimenuje v Kreditno banko Maribor.
Mestna hranilnica Maribor je desetletja zagotavljala posojila mariborskim podjetnikom, obrtnikom, trgovcem in tudi prebivalcem. Tako je prispevala k procesu ekonomske in socialne modernizacije Maribora in okolice. Hkrati je bila nepogrešljiva opora družbenemu razvoju Maribora.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: »Prostor univerze, v kateri je nekoč domovala prva občinska hranilnica, povezuje znanje s finančnimi viri, tradicijo in nacionalno zavestjo. Ni suverenosti brez lastne finančne hrbtenice in kulturne identitete,» je poudaril in spomnil, da je pod okriljem NLB nastal Muzej slovenskega bančništva – Bankarium. Ta na zanimiv in inovativen način predstavlja bančno dediščino na Slovenskem in veliko pozornost namenja finančnemu opismenjevanju. Napovedal je, da se bo še letos muzeju pridružila tudi galerija, v kateri bodo na ogled dela iz NLB umetniške zbirke, ki je največja zaokrožena zbirka sodobne likovne umetnosti v zasebni lasti pri nas.
Profesor doktor Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru, je v svojem nagovoru poudaril: »Današnja prireditev izraža pomen zavedanja skupne odgovornosti institucij za razvoj družbe kot celote, pri čemer se izkazuje pomembnost sodelovanja med institucijami, tudi med institucijami znanja ter finančnimi institucijami in bankami. Spominsko obeležje po eni strani poudarja dober zgled prednikov, po drugi pa nas z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja opominja, da tudi sedaj in v prihodnje skrbimo za dobrobit okolja v katerem živimo.«
Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je spomnil, da so vizionarske odločitve v preteklosti pripeljale do izgradnje poslopja današnje univerze, ki je vsem še danes v ponos in navdih. »Menjale so se države, različni sistemi, potrebe pa so ostale enake - za razvoj družbe je potrebno znanje in finančne institucije, ki dobre ideje podpirajo. Najprej se je potrebno zavedati svojih korenin, da bomo lahko skupaj šli v boljšo prihodnost.«
Irena Čuk, direktorica NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, je ob tem povedala: »Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, postaja prepoznaven. V dobrih dveh letih ga je obiskalo več kot 8000 obiskovalcev, od tega 2500 šolarjev, dijakov in študentov, ki so na zanimiv način spoznali 200 letni razvoj bančnih institucij na Slovenskem in njihove bančne prakse ter preizkusili svoje finančno znanje v kvizih in igricah Finančnega labirinta. Zgodovinske bančne institucije obeležujemo s spominskimi ploščami zato, da jih iztrgamo pozabi spomina in jim priznamo, da so svojo iniciativo in s svojim delom pomembno prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva in blaginje naroda.«
NLB Komuniciranje