9. razstava Umetniške zbirke NLB
Izbor odkupljenih del v letih od 2002 do 2003 

Gotovo je že mogoče trditi, da doslej zbrana umetniška dela kažejo pomenljive obrise vsebinske zasnove pred petimi leti zamišljene predstavitve slovenske likovne umetnosti dvajsetega stoletja, ki je programski cilj Umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke. Razstave v galeriji Avla NLB, na katerih predstavljamo odkupljena in pridobljena dela-sedanja je že deveta po vrsti-so doslej približale javnosti sto del: 66 slik in 44 grafik. To je seveda le jedro zbirke, saj je del, ki jih želimo predstaviti javnosti, vsaj še enkrat toliko, predvsem iz bogatega grafičnega fundusa, ki ga ima NLB še iz preteklosti. 

Tokrat predstavljamo slikarska dela, ki smo jih za zbirko pridobili v zadnjih dveh letih. Prepričani smo, da so verodostojne umetnine, ki smiselno izpopolnjujejo celovitost razvojne podobe slovenske umetnosti v prvi polovici preteklega stoletja, za našo zbirko še posebej pomembne, ker prav ta razvojni izsek doslej še ni bil dovolj zajet. Tako tokrat predstavljamo po eno značilno delo pionirjev modernega slovenskega slikarstva: Begunce Riharda Jakopiča in ženska polakta Mateja Sternena in Frana Tratnika. Poudarjam zlasti pomen zadnjih dveh slikarjev, saj v Umetniški zbirki NLB še nista bila zastopana. Tratnikova slika iz bližine njegovih znamenitih Rdečelask je bila pred nakupom skrbno restavrirana. Sicer pa ustvarjalci večine drugih izbranih in tokrat razstavljenih slik pripadajo različnim generacijam, dejavnim v zadnjih treh desetletjih preteklega stoletja, se pravi tistim umetnikom, ki so verjeli v sliko, v angažirano izpovednost znotraj slikarskega polja, in jo gradili na temeljih modernističnega izročila ter pluralističnih novodobnih spoznanj, ki so večpomensko zrasla iz iskanj in dejavnega univerzalnega dialoga s sodobno umetnostjo v svetu. Slikarja Borisa Jesiha in Sergeja Kapusa predstavljamo z umetninama iz sedemdesetih let, Marjan Gumilar prinaša pozna osemdeseta in začetek devetdesetih, ki jih slikovito orisujejo zgovorna platna Bogoslava Kalaša in slovenskega koroškega slikarja Valentina Omana. Z novejšimi inventivnimi deli predstavljamo slikarja Bogdana Borčića in Jožeta Slaka. Za slikarsko enigmatični konec stoletja je sporočilno zelo pomenljivo delo, ki ga je ustvaril Peter Štrovs. Slikar pripada najmlajši generaciji likovnih ustvarjalcev. V dialogu z umetnostno dediščino posodablja zgodovinsko ovrednotene gradnike podob in prepričljivo dokazuje njihov obstoj v novodobnem likovnem ustvarjanju na Slovenskem. S svojim razstavljenim oljem Baročna, nastalim v času od leta 1998 do 2002, se pravi na prelomnici stoletij, simbolno premika v novo stoletje tudi poimenovanje naše zbirke, ki je bilo ob ustanovitvi zamejeno kot "slovenska umetnost dvajsetega stoletja".

Stane Bernik