Ženski nogometni klub Radomlje: »Deklice so v nogometu enakovredne fantom«

Mladih nogometašic, ki trenirajo v Ženskem nogometnem klubu (ŽNK) Radomlje, pri igranju nogometa nič ne ustavi. Ne karantena, ne sneg, ne dež, ne fantje v nasprotni ekipi. O tem smo se lahko prepričali tudi sami, ko smo jih obiskali na deževen jesenski petek. Ko je bil čas za trening ekipe U15, so se dekleta brez oklevanja zagnala na igrišče. Kako veliko lahko dekleta dosežejo v nogometu, če začnejo trenirati dovolj zgodaj in zanje skrbi dobra strokovna ekipa, sta potrdili klubska sekretarka in trenerka, ki imata v letošnji sezoni za mlade nogometašice velike ambicije. V klubu želijo dekletom zagotoviti čim boljše pogoje za njihov celovit razvoj, pri čemer jim bomo pomagali tudi mi s projektom NLB Šport mladim, s katerim podpiramo delovanje lokalnih športnih klubov po vsej Sloveniji, ki načrtno delajo z mladimi.

Je kdo rekel, da »nogomet ni za punce«? V Radomljah tega vsekakor ne boste slišali. Vedo, da ko deklice enkrat poskusijo, jih nogomet takoj pritegne. Ema Cvek, 14-letna nogometašica ŽNK Radomlje, se spominja, da jo je nogomet začel zanimati, ker so ga sošolci vedno igrali. Oče ji je predlagal, naj poskusi, in je tako tudi storila.

Tudi njeno soigralko Tiso Podkrajšek so za nogomet navdušili fantje. Pri njej je bil to predvsem starejši brat, ki prav tako trenira nogomet. Začela je že zelo mlada, zdaj trenira že osmo leto. Na začetku je trenirala še skupaj s fanti. Ko je bilo v klubu dovolj deklet za ekipo U10, v kateri igrajo dekleta, stara od šest do deset let, pa je kot najmlajša nadaljevala z nogometašicami.

Trenerke so dekletom tudi zaupnice

V čem je čar nogometa, je pravzaprav težko ubesediti, ugotavlja Manca Jereb, sekretarka in fizioterapevtka v ŽNK Radomlje, ki je včasih tudi sama igrala za klub: »Kot mlajša sem preizkusila več športov, nogomet pa me je zares pritegnil. Vedno so mi bili všeč ekipni športi, morda zaradi ekipnega duha. Moraš sodelovati z ekipo, nisi pomemben le ti kot posameznik. V ekipi se učiš zmagovati, izgubljati, pomembna sta red in disciplina. Med procesom treniranja se spoznavaš z nogometno tehniko, taktiko, ampak na koncu so timski duh, pripadnost ekipi, klubu in medosebna povezanost tisti, ki te ženejo dalje. Ne le nogomet, šport na splošno omogoča rast na vseh področjih življenja. Meni osebno je pomagal tudi pri poklicni usmeritvi, saj sem se pozneje usmerila v fizioterapijo.«

Tako kot Manca tudi trenerka deklet U15 Karmen Ulbin in njena pomočnica Kaja Bratina izhajata iz kluba. Tako je najlažje, pove Manca.

Ključno je pokazati dekletom, kaj vse lahko dosežejo

Zasluga za to, da nogometašice po igralski karieri prevzemajo druge vloge v klubu, gre tudi predsednici kluba Andreji Leskovšek McQuarrie. Nekdanja smučarska reprezentantka in priznana športna poslovna ženska spodbuja to, da se dekletom pokaže, kaj lahko dosežejo na vseh področjih – kot nogometašice in tudi na drugih, vodstvenih položajih. »Kot družba morda še vedno dajemo premalo priložnosti ženskam, da prevzamejo vodstvene naloge, v ŽNK Radomlje pa je predsednica Andreja prva, ki zagovarja in spodbuja to možnost,« pove Manca.

Spodbujanje deklet, da lahko tudi one igrajo nogomet, Manca vidi kot najpomembnejšo vlogo kluba. »V družbi še vedno veljajo stereotipi, da je nogomet za fante, čeprav se to spreminja. Nas v okolici že dobro poznajo, imamo tudi krožke po okoliških osnovnih šolah. Ko dekleta enkrat preizkusijo nogomet, jih ta osvoji.«

Deklice včasih fante tudi premagajo v nogometu

Za dekleta, mlajša od 10 let, še ne obstaja organizirana liga s strani Nogometne zveze Slovenije, zato so mlajše deklice vključene v tekmovanje Medobčinske nogometne zveze s fanti. Včasih jih tudi premagajo, še pove Manca in doda: »Punce vidijo, da lahko igrajo nogomet enakovredno s fanti. Mlajša dekleta so glede motorično-gibalnih sposobnosti in hitrosti čisto enakovredne, če ne celo boljše od fantov. Ko so starejše, jih fantje v rasti prehitijo in potem zaradi fizičnih razlik tekmovanje skupaj ni več možno.«

Nogometašem, ki trenirajo v Nogometnem klubu Radomlje in s katerimi si delijo igrišča, je že povsem naravno, da dekleta igrajo nogomet. »Na tekmovanjih so starši fantov navdušeni, ko vidijo dekleta. Morda so fantje včasih malo slabe volje, ko jih dekleta premagajo,« se nasmeji Manca. So pa po njenih besedah nogometašice povsod dobro sprejete. »Dekleta tudi nimajo nobenih težav igrati s fanti. So trmasta in ne pustijo fantom, da bi kar zlahka zmagali.«

»Mogoče je edina razlika med dekleti in fanti to, da se dekleta morda odločijo za nogomet pozneje. Če bi z nogometom začele prej, pri sedmih, osmih letih, tako kot fantje, bi pri petnajstih letih že marsikaj znale,« meni Manca. »Ko pogledamo, kaj zmorejo dekleta do 15 let, ki trenirajo že sedem, osem let, je razlika opazna.« Pritrdi ji tudi trenerka Karmen Ulbin, ki je letos prevzela treniranje deklet U15: »Iskreno sem presenečena, kako močno so napredovale. Nisem pričakovala tako dobre generacije. Za to sezono imamo velike ambicije.«

Karmen in Manca poudarita, da cilji kluba niso samo zmage: »Pri dekletih gledamo na to, da bodo imele optimalen proces treniranja, da imajo možnost, da se lahko pozneje odločijo za vrhunski šport, predvsem pa, da bodo zdrave in uživale v športu.« »Upam, da bodo dekleta ostala vse življenje nekako povezane s športom, tako kot jaz. Če ne z nogometom, pa drugače,« še doda Karmen.

Pomembna je gibalna vsestranost

Pri dekletih razvijajo gibalno vsestranost. »Le če bodo gibalno-motorično dobro razvite, bodo tudi dobre nogometašice. Zato jim dajemo možnost, da poskusijo več različnih športov. Kaja Bratina, ki je kineziologinja, pa v klubu vodi še rehabilitacijske treninge.«

Pri teh ne gre le za rehabilitacije po poškodbah, pojasni Kaja: »Poškodbe rešujejo zdravniki, mi poskrbimo, da se po poškodbi dekle vrne v proces treniranja brez posledic. Predvsem gre za to, da pri dekletih, pri katerih opazimo določene težave ali gibalne deficite, slednje skušamo odpraviti.«

ŽNK Radomlje je sicer tudi med karanteno nadaljeval s treningi, a seveda na daljavo. Manca ob tem omeni zanimiv karantenski izziv, ki so ga v klubu začeli z namenom motivirati igralke, da tudi v času karantene trenirajo doma. »Na Facebook in Instagram profilih kluba smo objavili nogometni izziv pod #OstaniDoma #MigajDoma in spodbudili dekleta, da posnamejo in se spomnijo različnih izzivov, ne le nogometnih, pri tem pa spodbudijo še tri prijateljice, da naredijo isto. Sam izziv sta pozneje posnela tudi Peter Prevc in Ilka Štuhec,« pove z nasmehom.

S podporo sponzorjev lahko dekletom zagotovijo boljše pogoje

Tako celovito delo z dekleti je za klub finančno zahtevno. 

»Vse, kar klub dobi, vrača nazaj dekletom. V prvi meri vlagamo v strokovno delo. Imamo zelo dobre trenerje in trenerke. Večina jih prihaja s Fakultete za šport, imajo trenerske licence, imajo pa tudi zelo veliko znanja z drugih področij, saj želimo doseči raznovrstnost. Kaja je kineziologinja, Karmen profesorica športne vzgoje, članski trener Aljaž Gornik zaključuje magisterij iz kineziologije, Monika Boh, trenerka deklet U13, je fizioterapevtka in še bi lahko naštevali,« nadaljuje Manca.

Vsestranske koristi nogometa za razvoj deklet

Vlaganje v delo z mladimi nogometašicami se povrne, saj šport dekletom zelo veliko da, pove Manca: »Najprej sta red in disciplina. Ukvarjanje s športom gre z roko v roki z uspešnostjo v šoli. To lahko rečem iz lastnih izkušenj kot učenka, igralka in trenerka. Če se večkrat tedensko ukvarjajo s športom, morajo biti veliko bolj organizirane in disciplinirane. Kot klub smo ves čas v stiku s šolami igralk, spremljamo njihov uspeh in šoli dajemo povratne informacije. Dekleta vedo, da je treba delati, če v življenju želijo nekaj doseči. Vedo, da se morajo kdaj prilagoditi, upoštevati druge, delati druga za drugo, se pogovarjati. Vse to so dolgoročno zanje same pozitivne stvari.« »Naučijo se komunicirati, graditi odnose z drugimi ljudmi. Nogomet pa jim da tudi tekmovalnost, to je koristno v življenju, ne le v šoli,« dopolni Karmen.

Tudi mladi igralki se strinjata, da je nogomet več kot rekreacija.

Uspešna je tudi v šoli. Želi se vpisati na Gimnazijo Bežigrad v športni oddelek, ker jo najbolj zanimata kemija in biologija. Njen prvi cilj je šola, šport pa je nepogrešljivi sopotnik. V ŽNK Radomlje je Tisi najbolj všeč to, da si vsi v klubu prizadevajo za uspeh in dobrobit deklet: »Trenerji se zelo potrudijo, pa tudi soigralke. Všeč so mi treningi in ko gremo na turnirje v tujino.«

Tudi, kadar ne zmagujejo, se nekaj naučijo

Možnost, da se preizkusijo z ekipami iz najboljših nogometnih šol, kot je Hoffenheim, dekleta obožujejo, potrdi Manca. Ne gre le za tekme, mednarodni turnirji so tudi druženje, možnost, da se soigralke še dodatno medsebojno povežejo. Emi je od turnirjev najbolj ostal v spominu Champions Cup na Dunaju, ko so bile z dekleti U13 tretje, premagali sta jih le ekipi Juventusa in Helsinkov. »Tak uspeh ne pride kar tako. Zelo veliko smo morale delati. Smo bile pa po turnirju zelo vesele. Zelo ponosna sem bila, nase in na ekipo,« z žarom v očeh pove Ema. »Po tekmah vedno proslavljamo, običajno zmagujemo,« doda samozavestno. »Zelo uživamo, se pa vedno tudi nekaj naučimo. Tudi če ne zmagamo. Je slab občutek, ampak pomembno je, da tudi takrat rastemo. Ne glede na to, ali zmagamo ali izgubimo, se vedno pogovorimo o tem, kaj lahko izboljšamo, in to tudi popravimo.«