Žensko rokometno društvo Litija: Z močno voljo in zagnanostjo do uspehov

Športna dvorana v Litiji je edini objekt v teh krajih, ki omogoča kakovosten trening dvoranskih športov. Njeno ime so v svet ponesli predvsem igralci malega nogometa oziroma futsala, v zadnjih letih pa v tem domu športa raste nova zgodba o uspehu. Članska ekipa Ženskega rokometnega društva Litija (ŽRD Litija) se je lani prebila v najmočnejšo slovensko prvo A rokometno ligo, dekleta iz selekcije mlajših deklic pa so postale državne prvakinje. Njihovo delovanje smo podprli tudi v NLB v okviru projekta Šport mladih.

Tjaša Bajc, predsednica ŽRD Litija, nam pove, da je bil klub ustanovljen leta 2005 in da deluje že 14. leto: »Vsako leto smo malce zrasli in trenutno delujemo v do zdaj največjem obsegu. Imamo šest ekip, ki tekmujejo v državnem prvenstvu, in več ekip mini rokometa, ki delujejo v okviru osnovnih šol kot krožki.«

Najboljše mlade slovenske igralke rokometa smo obiskali med treningom. Med ogrevanjem smo zmotili simpatično svetlolaso dekle, ki se nam predstavi kot Žana in z nasmehom pojasni, da je ravno na ta dan dopolnila 11 let. Z navdušenjem nam pove, da je za darilo prejela nov telefon.

Telefon, ki ga je več kot očitno nestrpno pričakovala, je med treningom miroval. Pravila so pravila. »Uporaba pametnih telefonov je med treningi prepovedana. Tudi, ko gremo na tekmovanje, poskušamo uporabo telefonov na avtobusu omejiti. Če na tekmi zmagamo, smo malce bolj popustljivi in dovolimo, da si na avtobusu predvajajo glasbo, se poveselijo in prepevajo,« nam pojasni trener Grega Močnik, ki je dekleta popeljal do naslova državnih prvakinj.

Grega se z rokometom ukvarja že 20 let, saj je tudi sam igralec. Več let je igral v Ljubljani, nato pa ga je kariera popeljala v Šmartno pri Litiji. Pozneje so ga povabili k sodelovanju v ŽRD Litija, kjer je najprej vodil rokometne krožke po šolah, zadnja štiri leta pa je prevzel tudi delo z najmlajšimi selekcijami v klubu: »Sam se najbolje najdem prav v delu z mlajšimi selekcijami. Del tega je tudi, da se vsako leto skoraj vse začne znova. Dekleta odraščajo, preidejo v starejšo selekcijo, zamenjajo klub ali se odločijo za drug šport. Veliko truda vložimo v to, da jih zadržimo. Vsako leto je ekipa vsaj malce spremenjena in treba je vložiti ogromno energije, da ponovno zgradimo homogeno ekipo, ki bo skupaj napredovala in rasla,« pojasni Grega.

Cilj kluba je delo z mladimi

Z delom dekleta začnejo natančno ob uri in se trudijo do zadnjega trenutka. Medtem ko Grega dekletom med igro daje še zadnja navodila, se ob robu igrišča že ogreva članska ženska ekipa. Dvorana v Litiji je namreč tako zasedena, da morajo igralke izkoristiti vsak trenutek, ki jim je na voljo.

Ko gledamo, kako zavzeto se ogrevajo starejše igralke, nam Tjaša Bajc razloži, kako neločljivo so povezane mlajše selekcije in članska ekipa.

Kot pravi, dekleta vodita zagnanost in želja po dokazovanju: »Želimo pokazati športni javnosti po vsej Sloveniji, da se da tudi v tako majhnem kraju, kot je Litija, z veliko volje in entuziazma ustvariti klub, ki dosega vrhunske rezultate.«

Se pa Tjaša zaveda, da še tako močna zagnanost ne pomaga, če delo z igralkami ni strokovno. »Imamo tri trenerje in eno trenerko. Vsi z rokometom živijo že od malih nog. So strokovno podkovani in imajo tudi vse potrebne licence,« pojasni Tjaša in doda: »Vendar na koncu je vse odvisno tudi od financ. Večino denarja, kar tri četrtine klubskega proračuna, porabimo za najem dvorane. Ostalo namenimo stroškom tekmovanja (npr. za sodnike), nakupu športnih rekvizitov in vsaj delnemu plačilu potnih stroškov, ki nastanejo z obiskom tekmovanj. Zato so za nas zelo pomembna sredstva, ki jih dobimo v okviru projekta Šport mladih, zasnovanega v NLB.«

Uspešno partnerstvo v projektu Šport mladih

Sodelovanje z NLB Tjaša vidi kot partnerstvo: »Mi svojo nalogo vidimo predvsem v tem, da omogočimo dekletom šolo za življenje. Torej, da se pri nas poleg tega, da se športno udejstvujejo, pripravijo tudi na izzive, ki jih prinaša življenje. Da se znajo skozi treninge, tekme in turnirje soočiti s porazi, da se naučijo delovati v kolektivu, da znajo sprejeti odgovornost ter da bodo znala iz doseženih zmag črpati navdih in motivacijo za nove.«

Pri dekletih se vse vrti okrog rokometa

Kot pravi Sara, ji je na treningu najbolj všeč druženje s prijateljicami. Med njimi je tudi Lana Petek, ki so jo za rokomet navdušili starši in brat.

»Če bo šlo v šoli in na treningih vse po načrtih, bi nekoč rada zaigrala za najboljši ženski rokometni klub na svetu: madžarski Györ,« nam Lana predstavi svoj pogled v prihodnost. Doma imajo shranjene tudi stare videokasete, na katerih so posnetki tekem iz zlatega obdobja rokometnega kluba Krim. »Včasih si jih pogledamo, saj so mi zelo zanimive. Bile so evropske prvakinje, oče in mami pa sta hodila tudi navijat za njih.« Tanja Oder, ki je bila ključna igralka zlate generacije Krima in danes dela z mladimi v ŽRD Litija, je tudi njena vzornica.

Ključni del kluba so tudi starši

Da se Lana lahko druži s prijateljicami in se ukvarja s priljubljenim športom, morajo veliko energije vložiti tudi starši – oče jo vsak teden iz Trbovelj vozi na treninge in tekme. »Starši in njihovo delo so ključni del kluba,« pojasni Tjaša Bajc, katere hčerka igra pri članicah in mladinkah. »Tako se je začelo. Najprej smo jo vozili na treninge, nato smo začeli obiskovati turnirje, kjer smo spoznali še druge starše, in nato me je nekako povleklo v delo v klubu. Z veseljem pomagam, kolikor zmorem. Zadovoljstvo pa najdem v tem, da vidim otroke, kako so veseli in zadovoljni.«