Slovensko podjetje ANTEJA ECG je s projektom Value Chain Generator (VCG.AI) razvilo orodje za generiranje trajnostnih verig vrednosti, ki za ustvarjanje novih verig in povezovanje deležnikov v regiji in širše uporablja umetno inteligenco in velepodatke. VCG.AI se uvršča neposredno na področje krožnega gospodarstva, saj med deležniki v različnih panogah povezuje materialne tokove, surovine, pol-izdelke in odpadke na vhodu in izhodu in na ta način gradi trajnostne vrednostne verige.

Velike besede, ki jih je najlažje razložiti na primeru uporabe odpadkov iz lesne industrije za vir energije v drugih industrijah.

Podjetje v lesnopredelovalni industriji letno proizvede 20 ton odpadnega lesa. Odpadni les podjetje sežge. Pri tem se v ozračje sprosti okoli 30 ton CO2.

Na drugi geografski lokaciji pa išče proizvodno podjetje nov vir energije za svojo proizvodnjo. Ker lokalnih dobaviteljev lesnih sekancev ni, tuji pa so zaradi logistike ekonomsko neustrezni, uporabljajo za proizvodne procese plin.

VCG.AI takšna podjetja poveže in omogoči bolj učinkovito uporabo odpadnega lesa in zmanjšanje količine odpada, s tem pa tudi znižunje emisije toplogrednih plinov.

Cilj projekta je zaključiti razvoj največje in najobsežnejše digitalne mreže ‘Bio-linkov’, ki bo omogočala generiranje trajnostnih vrednostnih verig in vzpostavljanje direktne kupno-prodajne povezave med podjetji na različnih delih verige vrednosti. Na tak način želijo v 5 letih prispevati k 30.000 ton manj emisij CO2 in 100.000+ ton manj odpadkov.

Več 

Janov vrt je blagovna znamka, kjer se zanimajo predvsem za nove, modernejše in ročne metode vrtnarjenja, pri katerih se uporabljajo inovativna orodja in bolj enostavni rastlinjaki. Na vrtu uporabljajo sonaravne metode in tal ne prekopavajo. S tem poskrbijo za dobro mikrobiološko aktivnost tal. Zelenjavo s svojega vrta prodajajo preko tedenskih gajbic zelenjave, ki jih dostavljajo redno naročenim strankam v okolici Novega mesta. Pri tem gre pravzaprav za novo obliko vrtnarjenja, ki je tržno naravnana. Od tu tudi ime tržno vrtnarjenje. In prav ta oblika se po tujini vse hitreje širi in uveljavlja. Trdno verjamejo, da bo tudi pri nas tržnih vrtnarjev vedno več. Večino znanja o tržnem vrtnarjenju so pridobili preko tujih tržnih vrtnarjev in po njihovem zgledu tudi sami delijo napotke za vrtnarjenje svojim sledilcem. Le-ti so tako tržni vrtnarji, kot ljudje, ki imajo vrtnarjenje za svoj hobi. Pri vzpostavitvi svojega vrta so naleteli tudi na težavo – tuji vrtnarji namreč uporabljajo rastlinjake, ki jih pri nas ni moč dobiti, bi jih pa tudi sami potrebovali za svoj način dela in koncept vrta, zato so jih razvili sami. V prodajo so šli z idejo, da bo še kdo od tržnih vrtnarjev želel takšen rastlinjak. Poslovanje so iz prodaje zelenjave razširili na prodajo rastlinjakov in v ponudbo ves čas dodajajo nove vrtnarske izdelke, ki so inovativni in olajšajo vrtnarjenje.

Namen blagovne znamke Janov vrt je ponudba kakovostnih in v Sloveniji izdelanih rastlinjakov, izobraževanje vrtnarjev o sonaravnem vrtnarjenju, pomoč bodočim tržnim vrtnarjem, ki bi želeli pridelovati zelenjavo za prodajo, oskrba lokalnih gospodinjstev z naravno zelenjavo in ustvarjanje skupnosti isto mislečih ljudi.

Več

ZRIPS je ustanovila Zveza Sožitje z namenom, da izvaja nudenje osebne asistence in pomoči na domu ljudem ter dolgotrajno nego in razvoj tovrstnih socialnih programov, da organizira in izvaja prostočasne aktivnosti za otroke, invalide in starejše osebe ter da nudi pomoči ranljivim skupinam. V šolskem letu 2021/2022 so v Zavodu ZRIPS pričeli z izvajanjem projekta z imenom 'Igrajmo se, spoznajmo se', v sklopu katerega so sodelovali z osnovnimi šolami in vrtci po Sloveniji ter z različnimi invalidskimi organizacijami (Zveza Sožitje, Invalidsko podjetje Želva, Skupnost Barka, OŠ s posebnim programom ...). Glavni cilj projekta je razbijanje stereotipov in predsodkov, ki jih ima družba do oseb z motnjo v duševnem razvoju (OMDR) ter destigmatizacija invalidov. Otrokom v rednih OŠ namreč želijo približati svoje varovance, jim dati varno okolje in priložnost, da se z njimi družijo in jih spoznajo.

Projekt v praksi poteka tako, da najprej strokovni delavci Zavoda z otroci/učenci izvedejo uvodno delavnico, kjer se otrokom predstavijo, jih spoznajo z OMDR ter jim s pomočjo različnih terapevtskih pravljic in pogovora približajo invalide, drugačnost ter sprejemanje le-teh. Spoznavno delavnico vedno naredijo tudi z osebami z motnjo v duševnem razvoju, da jih tako pripravijo na dan z otroki. Nato povabijo invalide v vrtec ali šolo, kjer skupaj z otroki izvedejo igralno dopoldne, kjer si vsak od udeležencev izbere tisto igro, ki mu najbolj ustreza. Tako na nevsiljiv način dobijo pozitiven stik drug z drugim, kar pripomore k razumevanju invalidnosti. Te izkuš