5 praktičnih nasvetov ob nakupu obveznic

Vsakdo, ki se odloči za nakup obveznic, se mora vprašati, za kakšno vrsto obveznice se bo odločil, kakšni so likvidnost, stroški trgovanja, obrestne mere oz. donosnost, trajanje in kako jih razpršiti. Na vse to smo odgovorili tudi v spodnjem članku.

Preden se odločite za nakup obveznic je dobro poznati nekaj osnovnih zakonitosti. 

1.

Vrsta obveznic

  • Ali je obveznica državna, podjetniška, občinska ali pa morda hipotekarna?  
    Stopnja obdavčitve je lahko namreč različna pri različnih obveznicah, možni pa so tudi lahko drugačni predvideni postopki v primeru neizplačila kuponov in glavnice.

  • Ali ima obveznica v prospektu določila, ki dovoljujejo predčasen odpoklic ali celo zamenjavo v delnice družbe?  
    Zamenljive obveznice imajo navadno nižjo obrestno mero od sicer enakih, a navadnih oziroma nezamenljivih obveznic, saj imajo vgrajeno opcijo, ki vlagatelju pod določenimi pogoji nudi možnost zamenjave v delnice družbe. 

  • Izplačuje obveznica kupon ali je brezkuponska? Je ta kupon spremenljiv ali fiksen? 
    Brezkuponska obveznica izplača vse kupone oziroma obresti ob zapadanju obveznice skupaj z glavnico, kuponska obveznica pa ima periodično izplačevanje kuponov (denimo na letni ali polletni ravni). Obveznica s spremenljivim kuponom pa je podobna večini hipotekarnih kreditov v Sloveniji (vezanih na EURIBOR), kar pomeni, da višja obrestna mera pomeni višji kupon, in obratno. Pri obveznici s fiksnim kuponom pa je kupon vedno enak in s tem neodvisen od gibanja obrestnih mer.

2.

Likvidnost in stroški trgovanja 

Vlagatelj naj preveri velikost in starost izdaje - manjša in starejša je izdaja, slabša je likvidnost. V nasprotju z delnicami je likvidnost pri obveznicah na splošno nižja, slednje pa je opazno pri višjem razmiku med nakupnim in prodajnim tečajem, kar posredno tudi viša stroške trgovanja. Celotni posredni in neposredni stroški so navadno višji pri nižjih zneskih (denimo nižjih od 10.000 evrov), pogosto pa je pri nakupu in prodaji določen najnižji možen znesek nakupa 10.000 evrov ali več.

3.

Kreditno tveganje in donosnost 

Prek bonitetne ocene za izdano obveznico (v kolikor obstaja) lahko vlagatelj dobi prvo oceno o kreditnem tveganju. Vlagatelj naj nato naredi še poglobljeno kreditno analizo in preveri, ali pričakovana donosnost do dospetja upravičuje tveganja.

4.

Trajanje

Prek trajanja lahko ugotovimo, kako bo sprememba splošnih obrestnih mer vplivala na tečaj obveznice. Če vlagatelj pričakuje višje obrestne mere v prihodnosti, potem naj kupi obveznice s krajšim trajanjem, in obratno.

5.

Razpršitev

Vlagatelj naj v lasten portfelj vključi vsaj 10 obveznic različnih izdajateljev, s čimer zniža nesistematično tveganje.