S konverzijo ali brez konverzije?

Ob dvigu gotovine v neevrskih državah nam bankomat ponudi izbiro, da lokalno valuto dvignemo s konverzijo ali brez nje. Kaj pravzaprav to pomeni in kaj je za nas ugodneje? Poglejmo si primer dviga hrvaških kun.

• Dvig gotovine brez konverzije: bankomat za pretvorbo v evre uporabi menjalni tečaj kartične mreže, ki je praviloma najugodnejši, zato bomo za enak znesek kun v evrih plačali manj.

• Dvig gotovine s konverzijo: pri dvigu s konverzijo dvignjeni znesek v lokalni valuti v evre pretvori banka lastnica bankomata po svojem menjalnem tečaju. Ti se med bankami razlikujejo, v primerjavi s tečaji kartične mreže pa so manj ugodni. Menjalni tečaj bi se moral vedno izpisati na zaslonu bankomata, razlike med njimi pa so tolikšne, da pri dvigu s konverzijo lahko plačamo tudi 10 odstotkov več kot brez konverzije, opažajo uporabniki.

Ne pozabimo tudi na morebitne druge stroške za dvig gotovine na bankomatih. Poleg provizije, ki jo morda zaračuna banka izdajateljica kartice (za stranke NLB so dvigi s kartico osebnega račun, tj. debetno kartico na vseh bankomatih NLB Skupine – v Sloveniji, v BiH, Črni gori, Srbiji, Makedoniji in na Kosovem – brezplačni, za dvige na bankomatih drugih bank se zaračunava provizija), se na nekaterih bankomatih na Hrvaškem in v drugih državah zaračunava tudi tako imenovani »Surcharge Fee« ali »Access Fee«. Tega ne zaračuna NLB, temveč lastnik bankomata. Nadomestila so različno visoka, lahko jih tudi ni, znesek pa mora biti praviloma naveden na zaslonu bankomata pred transakcijo. Če se z njim strinjamo, ga bomo poravnali skupaj z zneskom dviga.

Pri dvigih na bankomatih drugih bank vedno pozorno preberimo obvestila na zaslonu bankomata in če se nam zdijo stroški previsoki, izberimo bankomat drugega lastnika, ki ima morda nižjo provizijo ali je sploh nima.

To je označeno na bankomatu. Gotovino raje dvigujmo na bankomatih bank. Na bankomatih nebančnih lastnikov bodimo še bolj pozorni na obvestila na zaslonu. Če nam želijo zaračunati nadomestilo, ki ga nismo pripravljeni plačati, ali pa želijo njegovo višino »prikriti«, transakcijo raje prekinimo in poiščimo bankomat banke, ki tega nadomestila morda nima.

Ko s karticami plačujemo na plačilnih mestih, praviloma plačamo v lokalni valuti, brez konverzije. Vendar pa ni vedno tako. Lahko se zgodi, da nas prodajalec pri plačilu vpraša, ali želimo plačati s konverzijo ali brez nje (v evrih ali lokalni valuti). V tem primeru, tako kot pri dvigu gotovine, izberimo plačilo v lokalni valuti, brez konverzije, saj se za pretvorbo v evre uporabi menjalni tečaj kartične mreže, ki je navadno ugodnejši od komercialnega tečaja lokalne banke.

Za organizacijo počitnic, nakup letalskih vozovnic, rezervacijo hotelov, najem vozil in podobno, vse pogosteje uporabljamo splet in tam lahko plačujemo tudi v neevrskih valutah. Tudi spletni trgovci nam poleg plačila v svoji lokalni valuti lahko dajo na izbiro tudi plačilo v evrih. Za preračun uporabijo svoj tečaj, ki je precej manj ugoden od kartičnega. To lahko preverimo sami – primerjamo ceno v evrih, ki jo ponudi trgovec, in ceno v njegovi lokalni valuti, ki jo v evre preračunamo sami (za okvirno oceno lahko uporabimo bančni kalkulator).

Bodimo pozorni tudi na morebitne provizije pri plačilu s karticami, predvsem na nadomestila za uporabo plačilnih kartic pri posrednikih za prodajo letalskih vozovnic. V EU trgovci (spletni in fizični) za uporabo debetnih in kreditnih kartic ne smejo zaračunavati dodatnih pristojbin. Pravila EU pa ne veljajo za vse kartice (npr. za American Express in Diners Club).

• Na bankomatih gotovino dvigujmo le z debetnimi karticami, kot je NLB Debetna kartica Mastercard. Na brezstičnih bankomatih lahko za dvig uporabimo tudi mobilno denarnico NLB Pay. Kartic z odloženim plačilom za dvig gotovine zaradi višjih provizij ne uporabljajmo.

• Za plačila na prodajnih mestih lahko uporabimo katero koli NLB Plačilno kartico, na brezstičnih – teh je v Sloveniji in v Evropi že večina – tudi mobilno denarnico NLB Pay.